Odmev na začetni vikend enoletne šole odpuščanja

odpuscanjeOd 11. do 13. oktobra 2013 je potekal v Ignacijevem domu začetni vikend enoletne šole odpuščanja. Ta šola poteka že tretje leto. V petek se je zbralo 18 udeležencev iz različnih koncev Slovenije. V vseh navzočih je bila velika želja, da bi prav na področju odpuščanja naredili korak naprej. Skupina se je preko različnih molitvenih vaj, ogleda filma, osebnega premišljevanja ob filmu, Božji besedi in življenjski zgodbi, obhajanju svetih maš in adoracijah, še posebej pa po medsebojni delitvi osebnega premišljevanja in doživljanja v skupini, resnično zelo povezala. Njihova spoznanja in doživljanja v tej šoli resnično dobro ponazarjajo njihove izjave ob koncu tega vikenda:

°         »Če povabim Boga v svoje življenje, ni nič nemogoče.«

°         »V teh dneh sem sprejela potrditev odločitve, da se ne bom maščevala in da želim odpuščati.«

°         »Ko tolažimo druge, čeprav smo sami potrebni tolažbe, nas tolaži Bog.«

°         »Bog ne želi, da nas kdo tepta. Postavitev mej je del odpuščanja.«

°         »Spoznala sem, kako sem potrebna ‘nedela’ in odmika od sveta. Dobro sem se odločila. Potrebno se je bilo ustaviti in gledati na stvari z notranjimi očmi.«

°         »Vzeti si čas za mir, za odnose. Boga najbolj slavimo s tem, da smo veseli in hvaležni za vse, kar imamo in smo in nam v vsakem trenutku, z vsakim dihom daje. S priznanjem svoje ranjenosti dobiš novo moč, da stopiš na pot odpuščanja. Potrebno je prositi Gospoda za milost odpuščanja, toda tudi človek sam mora pri tem opraviti svoj del.«

°         »Odpuščanje je proces, za katerega sta potrebni Božja milost in naše zavestno hotenje in delovanje.«

°         »V procesu odpuščanja je potrebno zadostiti tudi pravici, pravičnosti. Po odpuščanju ne bo nikoli več tako, kot je bilo pred tem.« »Večkrat bi potrebovala tak ‘odmik’ od vsakdanjega hitenja, da bi lažje našla stik z Gospodom.«

°         »Spoznala sem, kako potrebujemo drug drugega na poti življenja in osebne rasti.«

°         »Bog me ljubi! Kot da je pripravil to šolo odpuščanja prav zame!«

°         »Ostaja lepota osebne adoracije v nočnem času in pomembnost telesnega sprejemanja duhovnosti (sprehod, umiritev …).«

°         »Ostaja mi spoznanje, kako se premalo ukvarjamo s svojimi težavami, se premalo odpiramo Bogu in malo zaupamo čudežu življenja. Kako slepi hodimo po svetu z odprtimi očmi.«

°         »Spoznala sem, da je vse, kar imamo in smo, dar. Živimo lahko le danes, ne v preteklosti, ne v prihodnosti.«