Odmevi iz puščave z Jezusom

post_2014_1V nedeljo smo končali duhovne vaje s postenjem »Z Jezusom v puščavo«. Prepoznavali smo svojo nemoč in odvisnost od hrane in se naslanjali na Božje vodstvo in podporo skupnosti. Rasli smo v skupnem premagovanju postnih tegob in okušanju lepote življenja s sajenjem dobrih navad. Post je bil sredstvo, da pridemo bližje k Bogu, se zavemo, da smo vredni in ljubljeni in potem to ljubezen podelimo z bližnjimi. Udeleženci smo takole izrazili svoje navdušenje:

  • Hvala Bogu, ki nas je varoval in vodil skozi te dneve milosti. Hvala  vsem za sodelovanje in naklonjenost, ki je ustvarila varen prostor zaupnosti, da so se naše stiske lahko izlile v naročje Boga.  Odmaknili smo se od vsakdana, v puščavo brez izložb, interneta, televizije ipd. in  našli oazo božjega izobilja. Okrepčani smo poslani, da to dobro podelimo.
  • Na Ignacijevem domu duhovnosti manjka napis »MOJA HIŠA – VAŠA HIŠA«. To je bilo telesno in duhovno razkošje. Vsak je dobil kar je potreboval. Všeč mi je individualen pristop, ki ga omogočajo majhne skupine. Jezus je vedno tukaj in na voljo, jaz sem tista, ki se odločim ali bom sodelovala z njim.
  • Udeležba na takih duhovnih vajah je privilegij. Ne bojim se več. Močno se me je dotaknila jutranja molitev s telesom. V takem podajanju molitve vidim velik potencial ženske pri oznanjevanju. Hvala voditeljici Karmen za pristnost. Počutim se poživljenega. Viliju sem hvaležen za razumljivo in dobro podajanje zahtevnih tem. Vsem hvala za vse, kar ste mi dali. Nič ne bi spreminjal, program je odličen.
  • Bogu hvala. Boljše se počutim in imam več energije. Zavedam se, da je pomembno, kaj zaužijem, nisem kanta za smeti.  Dobro počutje nudi več možnosti za razdajanje drugim. Tu sem se počutila kot doma, v kapeli sem imela samoto z Bogom, med vami možnost podelitve izkušenj. Hvala tudi Viliju in Karmen za razgovore in nasvete.
  • Hvaležna sem vsem, ki so mi omogočili ta post in da sem premagala strah. Hvala našemu Viliju, ki je dar božji, poln Svetega duha. Dobila sem tolažilne odgovore. Jezus želi, da mu vsak dan povemo vic in da se smejemo.  Večina bolezni ima duhovni izvor. Ta dom, je dom svetlobe.
  • Med vami sem se sprostila in bila vesela kot otrok. Čutim se okrepljeno, notranje mirno in bolj povezano z Jezusom. Naši sprehodi z izmenjavo mnenj so bili čudoviti. Odločila sem se, da bom spremenila način hranjenja. Slišala sem veliko pravih besed na pravem mestu in se navdušila nad predavanji Vilija z drugačnim pogledom na že poznane stvari. Karmen hvala za vse iskrivosti.
  • Nič ne bi spreminjala, vse je tako kot mora biti. Karmen hvala, da me je zmigala in sem spet začutila svoje telo. Pogrešala bom Vilijeva predavanja in našo skupino. Bili smo zelo povezani. Hvala skriti, sedaj odkriti prijateljici za darila. Človek rabi zelo malo za veselje.
  • Vsega je bilo v izobilju, naj tako ostane. Zahvaljujem se Viliju in Karmen ker govorita isti jezik. Vsem hvala! Jezus je moje trpljenje spremenil v biser.
  • Dom je res prijeten. Najprej sem sicer želela več tišine, potem pa mi je postalo neprecenljivo in dragoceno prav to kar smo si podarili ter naša povezanost. Hvala Viliju, da mi je pomagal k novim spoznanjem. Sedaj bom lažje vedno bolj postajala božja sogovornica. Zelo mi je bila všeč molitev s telesom, kar je v naši Cerkvi preveč zapostavljeno. Upam, da se bo to spremenilo in bomo bolj celostno molili k Bogu.
  • Težko se postiš sam. Postenje v skupnosti je boljše, odvrača od sebičnosti. Všeč mi je bila skupna priprava sokov, da sodeluješ in se učiš.  Veliko svetlobe je v domu, harmonije in domačnosti ne manjka.
  • Počutil sem se revnega, sedaj sem bogat! Spremlja me misel: »Začni vsako delo z Bogom in ga tudi dokončaj!« Molim za vztrajnost, da bi ostajal v dialogu in ne v monologu. Sprejeti moram tudi svoj senčni jaz. Naredil bom devetdnevnico, da bi sadovi ostali. Zaradi telovadbe se počutim mlajšega. Informativnih vsebin je bilo ravno prav.  Sprehodi na Golovec in pogovori so mi bili v obogatitev.
  • Prišel sem kot veliko namrščeno »prase«, odhajam kot nasmejan pujsek. Proces je bil podoben temu kot da bi vsi v šoli pisali najboljše. Ni poražencev. Zahvala za to razkošje gre Bogu. Božja ljubezen je vodila Vilija in Karmen, pa tudi vse nas. Prvič sem bil v skupini, kjer mi ni šel nihče na jetra. Na hrano sem pomislil le toliko kot je potrebno, tako kot včasih na kmetih. Ko pridem domov bom spet, kot v študentskih letih, z užitkom ugriznil v repo.
  • Zanemarjal sem telo, bilo mi je kot podstavek za glavo.  Med molitvijo s telesom sem začutil, da je moje telo dragoceno in da moram bolje skrbeti zanj. Večina težav in bolezni,  ki jih imam, so posledica slabega odnosa do telesa. To želim spremeniti. Dragoceno mi je naše skupno bivanje. Skupnost je tista, ki zajema iz Boga in verjame v Njegovo prisotnost. Nošeni smo od Boga, to je velik dar za nas. Bog nas je vesel!

ZAKAJ SE POSTITI?