ODMEV: Telo se posti, duh vzleti

sprehodNa samem začetku poletja. Duhovne vaje s postenjem. Ali je mogoče? Seveda je. Kako je šlo? Odlično. Veliko manj moči je potrebno porabiti za potenje, ki pomaga, da se lažje postimo. Malo več napora pa je potrebno vložiti v druženje s kruhom Besede, ki telesni post omogoča in mu daje resnični smisel in globoko kakovost večnosti okušane v sedanjem trenutku. Odmevi:

“Pravo odkritje. Prišla sem odprta. Moja pričakovanja presežena. Do temeljev me je pretreslo, kako se lahko razume in živi Svetopisemsko besedo. Organizacija je bila odlična, še posebej meditativno telesno dejavni začetek dneva. Hvala vam za vodenje in za drugačnost vsakega. Krasna popotnica. Bom še komu priporočila. Voditeljema desetki”

“‘Nihče ne ljubi te kot jaz!’ S tem verzom odhajam domov. Imam upanje za svojo duhovno rast. Zame je bil zelo dober čas, ki sem ga res potrebovala. Sv. maše so me ganile. Bogu hvala, da daje voditelju ta dar, da nas spusti tako blizu kakor je Jezus z Očetom. Zelo velika pomoč, da skupaj slavimo Očeta. Mislim, da je to edini primer duhovnih vaj, kjer tudi voditelja delita skupno usodo z vsemi udeleženci, poleg tega pa opravita še vse svoje naloge.  Vesela sem, da je Sveti Duh ustvaril varen prostor, da smo lahko izrekli tudi stvari, ki jih sebi zanikamo in nočemo sprejeti. Neznanci smo postali bodoči prijatelji. To je pravi misijon za Slovenijo, saj prihajamo z vseh koncev. Doživeli smo izkušnjo občestva znotraj naše domovine. Dom duhovnih vaj nudi vse, kar je potrebno. Jezuiti nam dajo vse na voljo. Z obeh strani čutim lepo sprejemanje in spoštovanje. Ta odnos je res lep in ga je dobro še naprej negovat. Bogu hvala!”

“Pričakovala sem mir, molitev in poglobitev. Iskala sem rešitev. Na teh Dv sem bila ves čas v miru in mi je bilo lepo. Sem na poti iskanja stika z Bogom, s seboj in z bližnjimi. Na poti spoznavanja Božjega. Življenje je za vsakogar težko. Sedaj se lahko predam. Nisem sama. Jezus je vedno z menoj. Zelo sem se umirila v kapeli in v medsebojnih odnosih. Začutila sem vas in se odprla. Zelo mi pomaga zaupanje vaših podobnih zgodb. Vsi smo si podobni in blizu v težavah. Vsi jih imamo in vsak jih ima. To nas je povezalo. Krasno. Odhajam bogata. Pomagali so mi pogovori z obema voditeljema. Dom je odličen. Hrana tudi.”

“Obema voditeljema sem hvaležna za iskrenost in pristnost. V vsakem od nas sta dvigovala kar je dobrega. Ne tlačita, ampak omogočata, da naša moč raste. Izjemno je tudi dejstvo, da se oba postita skupaj z nami. Vse to dviguje dinamiko v skupini in daje Duhu več prostora. Na prvem postenju sem se bolj ukvarjala s telesom, sedaj pa veliko bolj z duhovno razsežnostjo svojega odnosa do Boga, sebe in bližnjih.”

“Po štiridesetem letu sem odkrila, da lahko živim v Božji ljubezni. Na teh Dv dobim veselje do življenja. Ves program mi k temu pomaga. Vsak trenutek je biser mojega novega življenja, ki mi ga Bog podarja.”

“Ostajajo mi besede: ‘Ko se udeležimo Obeda, evharistije nas to usposablja, da postajamo Jezusovo meso za ta svet. Povedano drugače: mi postanemo božje veselje v svetu, se razveselimo vsega, kar je na svetu lepega. A istočasno postanemo božje trpljenje v svetu. Na sebi nosimo težo, ki jo mora nositi Bog: težo za revne, za zatirane, za krivice, za neumnosti sveta. Če postanemo ranljivi kot Jezus, nas Sveti Duh odpre v dve smeri: postanemo sposobnejši veselja, a tudi trpljenja.”

“Za Dv s postenjem sem brala v Družini že pred leti in si mislila, da to ni zame. Ko sem dosegla skoraj dno, pa sem se prijavila. Bolj se je približevalo, bolj sem se kregala z Bogom, da moram za cel teden med popolne tujce. Borila sem se in končno je prevladala beseda: saj so vendar moji bratje in sestre. Dobila sem res dobre uvide. Duhovni del programa me je držal, da nisem imela težav z vrtajočim občutkom lakote. Vsem sem hvaležna za toplino, še posebej pa voditeljema, da sta pomagala nesti moje breme. Tudi izgube nekaj kilogramov se veselim. Predvsem pa se mi zdi, da je glavna dobrobit, ki jo nesem s seboj pozornost na notranji pogovor z Bogom. Upreti se moram neštetim samogovorom, ki mi grenijo dneve. Tukaj in sedaj sem lahko z Bogom v vsakršnem čustvu in vsakršni težavi ali preizkušnji. Dobila sem več kot sem pričakovala. Zagotovo še pridem. Hvala tudi za dobro petje, da smo lahko skupaj na ves glas slavili Boga.”

“Lepa skupina. Delo je potekalo res dobro, bili smo hitri in točni pri pripravi tekočih obrokov. Drugače pa vidim, da lahko vsak le samega sebe z Božjo pomočjo malo spremeni, če se potrudi. Trud za to je veliko pomembnejši, kakor pa da nenehno nekaj pričakujem od drugih. Drugi ne bo nikdar tak, kakor jaz pričakujem. Na teh duhovnih vajah s postenjem se vedno vzpostavi lepa skupnost. Pride do varnega prostora za odprtost, da lahko vstopamo v svet prostor drugega s podelitvijo svojih življenjskih zgodb in se s tem učimo sočutja in sprejemanja Tolažbe. Učili smo se trojnega odnosa z Bogom, seboj in bližnjimi. Če eden deluje slabo, delujeta okrnjeno tudi ostala dva. Skupne maše so res čudovite.”

“Zelo mi je všeč poslušanje med kosilom.”