Odmev: Šola odpuščanja

person-371015_1280Odpuščanje je Božja milost, ki zahteva sodelovanje človeka. V Ignacijevem domu duhovnosti smo kot pomoč vsem, ki želijo stopiti na pot odpuščanja, pripravili Šolo odpuščanja.

Začetniku programa, p. Ivanu Platovnjaku, se je pred petimi leti pri izvajanju pridružila ga. Sonja Pungertnik. Šola odpuščanja je celoletni program, ki se prične vsako leto oktobra in traja eno leto. Lanska skupina se je srečala na dveh duhovnih vikendih in petih enodnevnih delavnicah. Med temi srečanji se udeleženci posvetijo osebnemu delu doma. Temu naj bi udeleženec namenil pol ure časa na dan. V pomoč mu je skrbno pripravljeno gradivo, ki vsebuje postopno razlago dvanajstih korakov odpuščanja, Božjo besedo z usmeritvami za premišljevanje ter molitvene in druge vaje, ki pomagajo spoznanja prenesti v vsakdanje življenje. V pomoč in oporo na poti je vsakemu udeležencu tudi osebni duhovni spremljevalec, s katerim se srečuje mesečno.

Odmevi lanskih udeležencev v zahvalni molitvi:

»Bogu se zahvaljujem, da sem bil v Šoli odpuščanja, kjer sem spoznal, da je Božja stvar, da do odpuščanja pride. Moja pa je, da se Bogu v tem prepuščam, izročam, hodim za Njim.«

»Zahvaljujem se za milost spoznanja, da ni samo v moji moči, da odpustim, temveč je v Božji moči – le skupaj z Jezusom lahko odpuščam.«

»Zahvaljujem se za voditelja – go. Sonjo in p. Ivana, ki sta nas usmerjala in nista bila sodnika, če česa nismo naredili.«

» … milost so tudi vsi moji sopotniki, s katerimi smo skupaj delili misli, občutja, probleme – in vidimo, da smo si vsi zelo podobni, eni problemi ene prizadenejo bolj, druge manj, a le vsak sam more pri sebi z Božjo pomočjo najti rešitev …«

»Naučila sem se in se še učim, kako celiti rane, ne pa, da jih samo zalepim z obližem, pod katerim se gnojijo.«

»Stopila sem predte
polna obtožb, zanikanja in krivic.
Poslušal si moje obtožbe – in nisi bil kriv;
poslušal vsa moja zanikanja – polno neresnic;
poslušal, kako se mi godijo krivice – pa si to sprejel, nesel
in šel s tem tiho na križ.
Povedal si mi, kako me imaš rad,
ne samo enkrat, tisočkrat, milijonkrat, še več,
to si mi tudi pokazal – dal si zame svoje življenje.
Kolikokrat sem te sikala – a bil si ob meni, čeprav tega
nisem zaznala; kolikokrat sem prosila – in si me uslišal, tako kot je bilo zame najbolje;
neštetokrat sem te zavrnila – pa si me tiho čakal, poslušal.
Jezus, hvala ti za to pot, ki ni bila lahka.
Hvala ti za čas, ker sem bolj trda in počasna, sem ga res potrebovala.
Hvala ti za to leto, za ljudi, ob katerih sem spoznala
tvojo brezčasnost, neizmerno usmiljenje in brezmejno ljubezen.
Hvala ti, ker sem,
ker si ob meni, tudi če te odrivam,
ker me vedno znova sprejemaš in vzgajaš.
Hvala ti, ker si moj Oče.
Vem, da sem še vedno na poti,
da bom še velikokrat padla,
da bom še preizkušana,
vendar si me naučil,
da moje upanje ni zaman in da moja vera ni prazna.
Nisi me pustil same.
Dal si mi moža in otroke, ki mi na tej poti pomagajo
tako padati kot vstajati.
Hvala ti zanje. Jezus, blagoslovi nas in naj bo naša hvala vedno v naših srcih.«

Šola odpuščanja