Odmev: Duhovni trening za menedžerje: »Tega nihče ne ve«

trening

Jezuiti smo 13.-15. oktobra 2016 uvedli pomembno novost: Duhovni trening za menedžerje. Sredi ničesar, pa vendar globoko v lastnih globinah.

Za podjetnika so bolj kot akademska znanja ključne določene osebnostne lastnosti in vrline ter dobra psihofizična kondicija, ki pomaga pri soočenju z vsakdanjimi izzivi. Pogosto nam manjka stik s samim seboj, soočenje s cilji in z željami, ki nemirno migetajo v naših globinah in kdaj pa kdaj hočejo na plano. V stresu in vsakdanji naglici jih vedno znova zatremo in prestavimo na »enkrat drugič«. Na jutri, ki morda nikoli ne pride. Biti v stiku s seboj, najti se v lastnih globinah, živeti tukaj in zdaj – to je vrhunski privilegij, ki si ga moder človek ne pusti odvzeti. Nujen je za uspešno soočenje z izzivi, z življenjskimi in s poslovnimi prelomnicami. Zato smo z jezuiti, vsi skupaj in vsak sam, odrinili na globoko. Vsak v svojo notranjost, da se osebno, duhovno in poslovno prerodimo na posebej prilagojenem duhovnem treningu. Bili smo strogi in delovni, a tudi uspešni. Med vikendom askeze, ki jo občasno podjetnik nujno potrebuje, smo se soočali s seboj in se vrnili – novi in prerojeni.

Voditelja duhovnega treninga sta bila p. Peter Rožič, DJ in p. Jože Roblek, DJ.

Informacije in prijave za prihodnji Duhovni trening za menedžerje: peter.rozic@gmail.com

Občutki po duhovnem treningu za menedžerje z naslovom: »Tega nihče ne ve«

Na duhovnem treningu sem spoznala različne podjetnike. Nekateri so bili zelo utrujeni, drugi se še niso odklopili od poslov, podjetja.

Vsi smo bili prijetno presenečeni, ko smo prišli na kraj, kjer se je izvajal duhovni trening. Neokrnjena narava, hiške, stare več kot 100 let, z ohranjeno črno kuhinjo. Prijetno toplo, po hiši je dišalo po polenih, ki so gorela v pečeh. Da nas ni zeblo, smo sekali in prinašali drva in kurili. Bili smo v trenirkah, brez »šminke«. Jedli smo čisto domačo kmečko hrano, pripravljeno po starih receptih.

Še bolj smo bili presenečeni ob zaključku duhovnega treninga. Nihče nam ni kaj takšnega povedal ali pokazal, nas učil. Imeli smo kratka predavanja, veliko časa za osebne pogovore z duhovnimi trenerji in še več časa zase. Napotke smo dobivali sproti, tudi če bi nam prej povedali, kako bo program potekal, ne bi razumeli. Enostavno smo padli v tok in se prepustili. Dovolili smo si biti nagovorjeni od znotraj … Ravno to so bili najlepši trenutki – v tišini slišati sebe, svojo notranjost, videti celo drobno travico kako raste, zori, se pripravlja na zimo.

Preprostost starega ambienta nas je popeljala v preteklost in tudi objekti so nam govorili, kako pozabljamo v tempu, ki ga živimo, na stik z naravo in s sabo …

Vsi si želimo nadaljevati s tovrstnimi duhovnimi treningi. Nekateri smo se odločili tudi za individualni duhovni trening, ki nas notranje umiri in nam zbistri pogled, da vidimo vse okoli sebe drugače.

Udeleženka duhovnega treninga