Duhovnost

 Kdor hodi skozmeV kaj verujem? Verujem v Boga? Živim osebni odnos z Bogom ter zavestno živim in delujem v svetu z njim in v njem? Ali živim evangelij, veselo vest o božji ljubezni do mene in vsega, kar obstaja? Živa vera me vabi prav k temu: sprejeti to ljubezen in ji dopustiti, da prežme vse razsežnosti mojega življenja, vse odnose in vsa področja mojega delovanja.

Gotovo ni pot do žive osebne vere samo to, da se naučimo čim več o Bogu in moralnem življenju. Tudi kljub redni verski praksi lahko Bog še vedno ostaja zgolj pojem, ideja, predmet v moji glavi, mojih mislih, o katerem veliko vem in o njem veliko govorim, se nanj sklicujem pri moralnih sodbah in odločitvah. To še ni tisti Bog, ki ga je oznanil in živel Jezus Kristus.

Vsi duhovni učitelji so si edini: Bogu se ne moremo približati zgolj s pojmi, z razumom in voljo, ampak kleče, ponižno in z iskrenim iskanjem in sprejemanjem. Le preko osebnega Skupineizkustva zastonjske ljubezni, obdarovanosti in milosti. In prav v to globoko duhovno izkustvo nas morejo popeljati duhovne vaje. Omogočajo namreč čas in prostor, da se nas more sam Bog dotakniti od znotraj, da začne on sam znotraj našega duha v srcu osebno razodevati svojo nedosegljivo veličino, ljubečo bližino, nedoumljivo resničnost. Da nas od znotraj zajame njegov Duh, nas tolaži, očiščuje, preoblikuje …

Obstajajo različne oblike tematskih oz. pridiganih duhovnih vaj v tišini ali brez nje in osebno vodenih duhovnih vaj v tišini in v vsakdanjem življenju. Duhovne vaje se razlikujejo po vsebini in metodi. Nekatere imajo natančno določeno snov in metodo, druge ne. Vsebina duhovnih vaj je lahko konkretna božja beseda, različne verske resnice in teme iz življenja po veri v cerkvi in družbi ali pa izkustvo vsakdanjega življenja.

Sv. Ignaciju Lojolskemu je bila dana milost, da je prvi začel duhovne vaje in jih kot laik tudi zapisal in jih potem mnogim dajal. Bil je močno prepričan – in za njim do današnjega dne mnogi, ki so se jih imeli možnost udeležiti –, da Cerkev, ki je te Duhovne vaje (DV) leta 1548 priznala in potrdila, nima boljšega sredstva za rast v osebni veri in za apostolsko učinkovitost, kot so duhovne vaje v raznih oblikah. Zato si je močno želel, da bi se jih udeležilo čim več ljudi.

Prirejeno po: Ivan Platovnjak, »Kdor je to doživel, se bo vedno vračal k Izviru«, Družina 19. 2. 2012, Št. 8, letnik 2012.