Duhovne vaje s postenjem

 

Post spodbuja notranje razpoloženje za poslušanje Kristusa in prehranjevanje z njegovo besedo odrešenja. S postom in molitvijo mu dovolimo, da pride potešit najglobljo lakoto, ki jo doživljamo v notranjosti: lakoto in žejo po Bogu. Cilj posta je torej jesti resnično jed, ki je izpolnjevanje Očetove volje.

Če je Adam prekršil Gospodovo prepoved, naj ne uživa sadu z drevesa spoznanja dobrega in hudega, se vernik s postom ponižno ukloni Bogu v zaupanju v njegovo dobroto in usmiljenje.

Glavna vrednost posta je duhovna. Papež Benedikt XVI. je zapisal v poslanici za postni čas, da se z resničnim postom trudimo živeti Božjo voljo za naše življenje. Sveti Atanazij naglaša, da post ozdravi bolezni in obriše vsak slab vpliv telesa, odžene demone in zapodi slabe misli. Post dela čudeže, da se ljudje spravijo in se začnejo sprejemati z ljubeznijo, s katero so obdarovani. Post je tudi odlično sredstvo za vzgojo in nove začetke, da spet začutimo prvotno ljubezen in odločno stopimo na pot spreobrnjenja.

Kristus  je zmagovalec s postom. Tudi kristjani lahko ob postu z Njim premagamo svoje notranje sovražnike. Post nam omogoča moliti tudi s telesom, je klic telesa k Bogu. Post okrepi molitev. Še posebej prošnjo. Kadar hočemo moliti za poseben namen, za potrebe nekoga, je še posebej pomembno in priporočljivo vključiti post. Tedaj molitev ni le razumska, ne ostane le pri nekaj mislih ali besedah, ampak vključuje celotno življenje. Post simbolizira podaritev samega sebe Bogu, izpraznitev samega sebe in izročitev. S postenjem vernik prizna, da se ne more braniti le s svojimi močmi in da je popolnoma odvisen od Boga: to je izkušnja duhovnega uboštva.

Jesti in goltati pomeni grabiti in povečevati svoje imetje ter samozadostnost. Takšen način vedenja se kaže v celotnem bitju človeka. Na drugi strani pa ne jesti, ne požirati pomeni ne grabiti, se odpovedati. Tudi ta izbira zajame celotnega človeka in potrdi polnost tega, kar sem, ne tega, kar imam. S postom človek zmanjša svojo življenjsko moč in s tem izraža vero v Božjo pomoč,  s tem rasteta njegova vera in zaupanje v Gospoda. S postom se človek odpre v držo sprejemanja, postane lačen, lačen Boga. S postom sem solidaren, združim se s tistim, za katerega se postim, postajam usmiljen. Nikdar se ne postimo proti nekomu, vedno za nekoga. Starodavni preroki in mnogi svetniki so se postili, da bi prišli v tesnejši oseben stik z Bogom, s seboj, drugimi in stvarstvom. Tudi Jezus se je na začetku svojega javnega delovanja postil in boril v puščavi. S tem se je pripravil na sprejem svojega poslanstva.

Preživeti nekaj časa v puščavi pomeni ponovno odkriti pot našega srca, umakniti se hrupu in zunanjim obremenitvam, da bi vstopili v globino svoje duše. Ta pozitivni pomen puščave – drugačen od negativnega, ki pomeni suhe kraje, brez življenja, brez odnosov – najdemo že v Svetem pismu. Ko na primer Bog govori o svojem ljudstvu kot o nevesti, pravi: »Popeljem jo v puščavo in ji spregovorim na srce.« (Oz 2,16) Potrebno je tja oditi z Jezusom, ki je naša moč  in resnična hrana. Odstranili bomo vse, razen Boga in tistega, kar bi nam moglo pomagati, da ga srečamo. Hodili bomo skupaj z brati in sestrami ker bomo gradili odnos z Bogom in bližnjim ob postu, v molitvi in z miloščino.

„ Trije, bratje, trije pripomočki so, po katerih vera ostane trdna, pobožnost zdrži in krepost traja: molitev, post in usmiljenje. To, kar molitev prosi, doseže post in sprejme usmiljenje. Molitev, usmiljenje, post: te tri moči so ena stvarnost; vzajemno nam dajejo življenje. Post je dejansko duša molitve; usmiljenje je življenje posta. Nihče naj ne deli teh treh razsežnosti: ne da se jih ločiti. Komur manjka ena od treh, nima nobene. Kdor nima hkrati vseh, nima ničesar. Kdor moli, naj se torej posti; kdor se posti, naj se vadi v usmiljenju. Kdor želi biti uslišan, kadar prosi, naj sam posluša tistega, ki prosi. Božje uho zase odpre tisti, ki ne zapre lastnega ušesa pred prosilcem. Kdor se posti, naj dojame tistega, ki je lačen, če hoče, da bo Bog dojel, da je tudi sam lačen.“ (Peter Krizolog)

Postenje traja 10 dni ob vodi in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Povezave na posnetke radijskih oddaj o postenju:

  • Utrip Cerkve na Slovenskem_Radio Ognjišče_2016 06 07_S patrom Vilijem Lovšetom in Karmen Kristan se je o Duhovnih vajah s postenjem pogovarjala Mateja Subotičanec.

Video_audio predstavitev

  • P. Viljem Lovše, DJ in ga. Karmen Kristan: O DV s postenjem v IDD
    (pod ns 2012 08 30 – na koncu oddaje, 47:10)

TERMINI V LETU 2017:

Duhovne vaje s postenjem: Z JEZUSOM V PUŠČAVO

  • Datum:  23. junij do 3. julij 2017

Voditelji: p. Tomaž Mikuš, DJ, p. Viljem Lovše, DJ in ga. Karmen Kristan

  • Datum: 15. do 24. september 2017

Voditelja: p. Viljem Lovše, DJ in ga. Karmen Kristan

 

Informacije in prijave v tajništvu doma vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 na telefonski številki 051 613 374 ali po e-pošti: ignacijevdom@gmail.com.

 

ODMEVI O PRETEKLIH IZKUŠNJAH Z VTISI UDELEŽENCEV:

Marec 2012: 10 dni zdravilnega posta

September 2012: 8-dnevne DV s postenjem

Marec 2013: Duhovne vaje s postenjem nam pomagajo na poti v Veliko noč

September 2013: Po Dv s postenjem

Februar- marec 2014: Odmevi iz puščave z Jezusom

September 2014: Duhovne vaje s postenjem – spet čudovita izkušnja

Marec 2015: Vse kar sem dobrega prejel, nesem s sabo

Junij 2015: Telo se posti, duh vzleti

Oktober 2015: Postenje – z Jezusom v puščavo

Februar 2016: Odmev: Duhovne vaje s postenjem – Tudi jaz te ne obsojam!

Junij 2016: ODMEV: DV S POSTENJEM – Z JEZUSOM V PUŠČAVO 2016

September 2016: Odmevi: tudi tretje duhovne vaje s postenjem v letu 2016 so bile čudovite