Odmev: Ignacijanske duhovne vaje v decembru 2018 »Božja ljubezen nas prehiteva«

Ignacijev dom duhovnosti 26.–30. 12. 2018

Prehitevati                                                                                              
Prehitevati in prehitevanje sta besedi s pomenskimi odtenki hitrosti, uspešnosti od drugih, prednosti pred drugimi, nestrpnosti do drugih, nepotrpežljivosti do sebe in drugih … Od tod besedna zveza: »Ne prehitevaj!« V zadnjih dnevih leta pa sem izbrala srečanje s prehitevanjem v popolnoma nasprotnem pomenu.

Kaj odmeva?
Tišina, jutranji sprehodi, meditacija, adoracija, Božja beseda, duhovni pogovori, točke premišljevanja, večerna maša, glasba med obedi in glasba po hodnikih Ignacijevega doma. Petje božičnih pesmi, branje Svetega pisma …

Kaj odseva? 
Svetloba ulične svetilke ob jutranjem sprehodu, svetla zarja sončnega vzhoda, svetloba kapele Našega Gospoda, plamen svečke ob duhovnih pogovorih, osvetljen očetov obraz, ki objema mlajšega izgubljenega sina, večerni pogled z Ljubljanskega gradu na razsvetljeno mesto …


Za kaj pravzaprav gre?                            
Gre za dopustiti, prepustiti, odpustiti, opustiti, zapustiti, izpustiti …

Odkrivanje skritega    
Srečanje: bližina, sobivanje, čudenje. Srečanje: dvom, sram, strah, presenečenje. 

Božja beseda
Ljubezen se izraža v objemu. V prvem večeru duhovnih vaj smo se izročili Gospodu z odpevom: »Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.« V zaključku smo se zahvalili z: »Gospod, blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši.«

Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 3,1-2.21-24)
Preljubi, poglejte, kakšno ljubezen nam je podáril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. Preljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je. Preljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo lahko z Bogom zaupni in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč. To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal. Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.

Knjižna polica
Platno ljubezni, Moliti s telesom, dušo in duhom, Evangeliji.

Kaj sporoča?
Pogumno k svojemu gorečemu grmu. Upati proti upanju. Gospod je moj korak. Bog je z menoj! Kako dragocena je tvoja milost, o Bog! (Irena D.)

* * * * * *

V dneh po božiču, ko je večina ljudi hitela s pripravami na novoletno praznovanje, so v Ignacijevem domu duhovnosti potekale štiridnevne ignacijanske duhovne vaje z naslovom Božja ljubezen nas »prehiteva«

Razlogov, zaradi katerih smo se zbrali tukaj, je bilo toliko kot nas. Prišli smo z različnimi pričakovanji in hrepenenji, a vsi z željo po umiritvi v tišini. Domačnost Doma nam je hitro zlezla pod kožo: udobne sobe, nežna glasba na hodniku, okusna hrana za razvajanje brbončic ter prijaznost p. Ivana Platovnjaka in s. Irene Grandošek, ki sta duhovno skrbela za nas. Vstopili smo v molk in tišino, naslonjeni na besede evangelista Janeza »Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil« (1 Jn4,49).

Prvi dan smo odkrivali navzočnost Boga in njegove ljubezni v svojem življenju v letu, ki je drvelo proti izteku. Pozorni smo bili na dogodke, v katerih nas je Božja ljubezen našla, nas dvignila, nas grela … Ob kontemplaciji odlomkov iz Sv. pisma, ki jih je izbral p. Ivan, smo v drugem in tretjem dnevu duhovnih vaj opazovali Jezusov odnos do ljudi v dani pripovedi. Opazovali smo, kakšnega Boga razodeva Jezus in kako se različne podobe Boga, ki jih nosimo v sebi, skladajo s podobo, ki jo izrisuje dani odlomek. Povabljeni smo bili, da vsak zase pogledamo, kakšna podoba Boga se nam je razodela v teh dneh in kako smo ga doživljali ter ozaveščali.

Jutranji molitveni sprehodi, vodene meditacije, osebno delo, pogovori s spremljevalcem in adoracije v kapeli Našega Gospoda so napolnili naš čas. Med vsakodnevno sv. mašo smo izrekali Bogu naše prošnje in zahvale, Gospod pa nas je v teh nekaj dneh pregnetel v občestvo. Ob slovesu smo imeli občutek, da smo prijatelji, čeprav smo med seboj komunicirali le z govorico telesa.

Zahvala gre najprej Bogu, ki nas je poklical in zbral na teh duhovnih vajah, in vsakomur med nami podaril tisto, kar smo kot posamezniki najbolj potrebovali. Hvala p. Ivanu in s. Ireni, ki sta se razdajala za nas, nam podarila svoj čas in dopustila Bogu, da ju je uporabil kot orodje v svoji roki.

Ni pravo vprašanje, ali smo vredni Božje ljubezni, temveč, ali se ji pustimo ljubiti. On, ki ljubi prvi, ne more, da nas ne bi ljubil. Ljubi nas zastonjsko in brezpogojno, če se mu le pustimo najti, če mu dovolimo, da nas objame. Podarja se nam in se razdaja za nas, ne da bi karkoli pričakoval v zameno. Celo takrat, ko ga ne prepoznamo v svojem življenju, ko ga zatajimo ali izdamo, On ostaja zvest. Bog, ki preseneča … Bog, ki nas neprestano išče … Bog, ki je poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.

(Irena)

2019-01-18T20:43:28+02:00

Kontaktne informacije

Koledar dogodkov

<< Dec 2019 >>
ptsčpsn
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5