Odpuščanje v zakonu – duhovne vaje za zakonce

Sredi postnega časa (22.-24. 3. 2019) sva se z možem udeležila duhovnih vaj za zakonce v Ignacijevem domu duhovnosti. Zbralo se nas je devet zakonskih parov iz različnih koncev Slovenije. Pod vodstvom p. Ivana in p. Mia smo razmišljali o tem, kako se opravičiti in kako odpustiti – kaj pomeni opravičilo, odpuščanje in sprava.

  1. Ivan nam je zelo dobro podal svoje razmišljanje, da je opravičilo to, kar jaz naredim v odnosu do drugega (se opravičim in opravičilo sprejmem), kar olajša odpuščanje. Odpuščanje je tako moja odločitev in prizadevanje in prav tako Božji dar – ne morem namreč odpustiti sam iz sebe, ampak sem obdarovan, je skupno delo mene in Boga. Vemo, da so konflikti in razhajanja del našega življenja in da brez odpuščanja ni nobenega trajnega odnosa. Čim prej integriramo odpuščanje, tem lažje nam bo. Od-pustiti pomeni izpustiti, spustiti iz sebe, se osvoboditi in dovoliti drugemu, da je tak kot je. Dva, ki imava vsak svoj »prav« (doživljava življenje in drug drugega vsak s svojim pogledom) sva povabljena, da prepustiva Bogu njegov prav, kar pomeni veliko bolj celosten pogled, kot ga imava midva – pogled, ki poveže, zaceli rane in podari nov smisel, novo življenje. Odpovedati se sebi in vsak dan vzeti svoj križ ter hoditi za Njim zato pomeni odpovedati se temu, da bi videl in vedel vse. Ko hodimo za Gospodom, dopustimo, da nam daje Svetega Duha, ki nas vodi, saj je Božja ljubezen izlita v naša srca (Rim 5,5). Odpuščanje je torej dar, ki ga daje Bog obema, če mu damo možnost, da Bog to uresniči. Bog nam vse daje, vse omogoča, pušča pa svobodo, da te darove sprejmemo, saj nas želi imeti za prijatelje, ne za služabnike. Podobno kot tudi oče (Oče) v priliki o izgubljenem sinu (oz. usmiljenem očetu), ob kateri smo se tudi mi navdihovali, podari mlajšemu sinu vse, kar ga prosi, ker ga ne želi imeti pri sebi za sužnja. Ko se sin svobodno odloči in vrne k očetu, pa ga oče z veseljem sprejme, objame, poljubi in mu podari dostojanstvo, ki ga je bil izgubil. To je nedoumljiva logika Božje ljubezni, ki je ne moremo v taki meri pričakovati drug od drugega, lahko pa sestopamo iz »prav« in dopuščamo odpuščanje, saj tudi vsak od nas živi od Božjega odpuščanja in usmiljenja. Odpuščanje je priložnost, da gremo naprej v odnosu, sicer ne moremo živeti svobode. Sprava, ki sledi odpuščanju, pomeni torej novo povezanost, preobrazbo življenja, pripravljenost spremeniti odnose, spremeniti pogled na sebe in na drugega. Sprava je obojestranska, se prepleta z obeh strani, da lahko odnos zaživi.

Na duhovnih vajah smo zakonci spoznavali, kako sprejemati ta največji zastonjski Božji dar, ga podarjati drug drugemu in tako omogočati drug drugemu v polnosti živeti zakonske obljube. Imeli smo obilo časa in priložnosti za osebno razmišljanje in podelitev v paru, kot skupina pa smo se srečevali in hranili ob bogato obloženi mizi evharističnih daritev, skupnih obrokih, doživetih vodenih jutranjih sprehodih na grad (simbolika pomladne svežine, poti, grajskega vinograda, dreves …) in medsebojnih podelitvah oz. obogatitvah. Srečevali smo se tudi ob uvodih, ki sta jih pripravila voditelja, kjer smo (poleg že omenjenega razlikovanja med odpuščanjem in spravo), spoznavali še: v čem je nujnost odpuščanja, kakšen vpliv ima odpuščanje na intimnost in duhovnost ter kateri so jeziki opravičevanja. Ob pogledu na duhovne vaje na temo odpuščanja, izražam veliko hvaležnost za odlično priložnost (privilegij časa, prostora, vsebine, voditeljev, prisotnosti, povezanosti, odnosov …), ki nam je bila dana v mesecu marcu v Ignacijevem domu – priložnost za obnovljeno in poglobljeno pot do Boga, sebe in drug do drugega.

                                                                                               Polona V. M.

Trije zakonski pari iz zakonske skupine v Radečah smo se udeležili letošnjih duhovnih vaj za zakonce. Vsako leto znova se radi vračamo v Ignacijev dom duhovnosti, kjer se lahko v miru, tišini, ob tihi glasbi, molitvi, meditaciji, premišljevanju, pogovorom med zakoncema in sveti maši  duhovno umirim, pogledam vase in z upanjem zazrem v prihodnost. Letošnja tema (Odpuščanje v zakonu)  je bila še na poseben način povabilo  za delo v tej smeri. Z odpuščanjem je res včasih tako kot z zobobolom.  Dlje kot traja, bolj boli, in dlje ko ne gremo k zobozdravniku, težje in bolj boleče je zdravljenje. Zato sem (sva) zelo hvaležen, da mi je dano vikend preživeti na tak način, v takem okolju ob res duhovno poglobljenem, prijaznem in sočutnem vodenju duhovnih vaj p. Ivana in p. Mia.

Miran Prnaver

2019-07-01T12:17:43+02:00

Kontaktne informacije

Koledar dogodkov

<< Nov 2019 >>
ptsčpsn
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1