Odmev: “Cvetje v jeseni”

Deset mladih po srcu se nas je zbralo na Duhovno-družabnih dnevih za upokojence, ki so potekali od 9. do 12. decembra 2019 v Ignacijevem domu. Udeležili smo se jih nekateri prvič, nekateri že drugič ali tretjič. Vsi pa pripravljeni na novo doživetje. In res smo imeli kaj doživeti. Tematska srečanja z različnimi izvajalci, jutranja telovadba, družabni večeri, ogled cerkve sv. Jakoba, molitev, sveta maša in skupni obroki. Ves čas pa sta nas povezovala dobrodušni pater Jože Roblek in igra Skriti prijatelj, v kateri smo drug drugemu izkazovali majhne pozornosti. Nekaj misli ob koncu srečanja:

»Bili smo krasna skupina. Hvaležna sem svoji snahi, ki me je prijavila na program.«

»Počutim se tako lahko. Dnevi so minili brez radia in televizije. Najbolj so mi bile všeč svete maše. Tihe, doživete, kjer se človek lahko res posveti poslušanju in molitvi.«

»Ne morem reči drugače kot »čista desetka«. Krasna hrana, sobe, osebje. Hvala vsem, ki ste se tako potrudili za nas. Imam prijateljico, ki je ateistka. Zelo dobro se razumeva in druga drugi vedno pripovedujeva svoja doživetja. Veselim se že, da bom to doživetje lahko delila z njo.«

»Že tretjič sem na tem programu. In če bo Bog dal, se bom še vrnila. Hvala vsem.«

»Ko sem odhajala od doma, me je skrbelo. Padal je dež in ni mi bilo lahko. Danes odhajam vesela in nasmejana. Najbolj sem hvaležna za spoved in pogovor. Ponosna sem, da sem upala brati berilo pri maši. Tega si v domači cerkvi ne bi upala. Tu pa sem čutila, da sem sprejeta in sem ponosna, da mi je uspelo. Vse bom pogrešala. Zelo si želim, da bi še lahko prišla.«

»V srcu sem mirna in vesela. Če bi morala program oceniti  z ocenami od 1 do 10, bi ga ocenila z 12. Vse mi je bilo zelo všeč. Še posebej pa družaben večer, na katerem nas je obiskal p. Damjan v vlogi opernega pevca.«

»Imela sem skušnjavo, da ne bi šla na program. Hvaležna sem sestri, ki me je pregovorila, da grem. Težko sem šla od doma. Zdaj je moje telo čisto drugačno. Prej me je vse tiščalo, zdaj sem povsem sproščena. Sprva sem bila razočarana, ker v sobi ni televizije. Zdaj vem, da je ni, ker je človek v tej hiši res ne potrebuje.«

»Ker nisem prvič na tem programu, sem se veselila že v naprej. Tu je drugače, kot doma. Tu je mir in drugi skrbijo zate. Ni ti treba razmišljati, kaj kuhati … Lahko se posvetiš sebi in drugim.«

»Hvala Bogu za te lepe, koristne dneve. Hvala za globoke misli in besede. Upam, da ni vse seme padlo poleg pota in da ne bodo vsega pozobali ptički. Sem najstarejša udeleženka. Stara 88 let. Če mi bo dano, pridem še. Domači so me že spraševali, kako in kaj, pa sem jim rekla: ‘Bom že vse povedala, ko pridem domov – zdaj nimam časa!’«

»Všeč mi je, ker ni bilo »bombastičnih« predavanj in predavateljev. Vse stvari so bile pripravljene preprosto in življenjsko. Nekaj stvari, ki so se me dotaknile, sem si zapisala. Luštno je poslušati imenitne govore, a jih hitro pozabiš. Tu pa je bilo preprosto in življenjsko. Zdi se, da se v Ignacijevem domu zbirajo vsi najboljši. Skratka, bilo je, če povem po domače, »hadu fajn«. Hvala vsem.«

»Predavatelji so se potrudili, kot bi imeli sto poslušalcev, ne pa deset »starih« žensk. Pokazali so tisto, kar nosijo v sebi. Zadnja leta sem v življenju videla bolj slabe kot dobre stvari. Ob premišljevanju o luči, pa se je v meni prebudilo vse tisto, kar je bilo v življenju lepega in česar od smrti moža nisem več videla. Upam in želim, da bo ta svetloba ostala.«

 

Posebno poročilo je napisala tudi Milka Pintar:

        V dnevih od 9.- do 12.decembra smo imeli v Ignacijevem domu duhovnosti duhovno-družabne dneve.
        Zbralo se nas je 10 žena, skupaj s patri nas je bilo več. Vsak dan smo imeli opoldne sv. mašo, ki je bila čudovita. Čez dan pa smo se posvetili različnim temam. Pri temi »Iz skrinje spominov« je vsak povedal nekaj iz mladosti. Zvečer smo ob  igranju kitare skupaj zapeli.

Naslednji dan smo skupaj s p. Podobnikom molili v Kapeli Božjega usmiljenja. S p. Platovnjakom smo si povedali, kaj pomeni luč upanja, ob kateri priložnosti jo prižgemo in kaj nam pomeni. V sredo so bili patri na razpolago za sv. spoved. Zadnji dan smo imeli obisk cerkve sv. Jakoba v stari Ljubljani. Tudi tu smo izvedeli veliko novega o jezuitih in o gradnji cerkve. Imeli smo še skupno kosilo  in odhod domov.

Ti dnevi so bili res blagoslovljeni in mi bodo ostali še dolgo v spominu, ker sem se zavedala Božje bližine. Patri in osebje so bili zelo prijazni in kot je bilo že rečeno, vse je dihalo po božje. Obljubili smo si, da se naslednje leto spet srečamo in povabimo še druge.

2019-12-25T23:36:03+02:00

Kontaktne informacije

Koledar dogodkov

<< Feb 2020 >>
ptsčpsn
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 1