Odmevi na PDVŽ: “Krščeni v Njegovo smrt in vstajenje”

Postne duhovne vaj v vsakdanjem življenju (PDVŽ) smo začeli na pepelnico in zaključili teden po veliki noči. Skupine so se sprva še srečevale v 15 krajih (tokrat udeležencev z voditelji skupaj ok. 100), po uvedbi omejitev srečevanj zaradi epidemije koronavirusa pa smo voditelji pošiljali gradivo po e-pošti in prejeli kakšno pisno sprotno refleksijo ter nekaj zaključnih.

Najprej so navedene refleksije po 4 vprašanjih, nato pa še druge, zapisane bolj zaokroženo.

Iskrena hvala vsem udeležencem, voditeljem in Bogu!

p. Rok Bečan DJ

  1. Najbolj sem zadovoljna, in hvaležna za …

Zadovoljna in hvaležna sem za teme meditacij. Bilo je izbrano bogastvo Božje besede.

  1. Spremenil, potrebovala bi (razočarana sem nad) …

Zelo sem pogrešala srečevanje v skupini in duhovno obogatitev. Toda tako je bilo Gospodu prav. Z veliko težavo sem nadaljevala MD, ker me je ta epidemija neprestano preganjala in strahovala. V molitvi sem iskala kaj mi hoče Bog s tem povedati in naučiti.

  1. Pomembno spoznanje ali Božja beseda, ki mi je najbolj ostala …

Iskati in najti Življenje – brez strahu. Mt 28,1-10. Stati pred praznim grobom, dojeti, da se nekaj dogaja, da je treba iskati naprej. Da je treba iskati skupaj z drugimi in se pogovarjati. Iz drobnih spoznanj se sestavi celota skrivnosti Kristusovega trpljenja in vstajenja. Začutim, da Gospod želi ostati z nami, z mano. Najti Življenje! To je premagalo misel na smrt, ki se je plazila skupaj s to epidemijo. Priznati si je bilo treba, kako se bojim smrti. Prav to pa mi je bilo v nasprotju s hrepenenjem po Bogu, ki me je zvabilo v  PDVŽ . Dojela sem, da je treba iti preko trpljenja, preko očiščenja svojih načrtov in želja ter se spuščati v Božje roke, ob vseh preizkušnjah. On edino ve za ceno in mero trpljenja, ki mi je potrebna. Gospod me je obdaril z mirom in veseljem, ki ga skušam podoživljati in deliti z bistvom Božje besede: » Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli!« Oznanjevanje z življenjem. Hvala ti, Jezus, za veliko zaupanje!

  1. Sporočilo voditeljem:

Iskrena zahvala p. Roku in vsem voditeljem,  udeležencem in vsem, ki so nas podpirali z molitvijo. Kljub razdalji se je čutila povezanost v Svetem Duhu, ki naj ostane in se krepi.

Agata

 

  1. Najbolj sem hvaležna za božjo bližino, ki sem jo bila deležna, da me Bog sprejema takšno kot sem, z vsemi mojimi slabostmi, mojo slepoto in gluhostjo, trdoto in zaverovanostjo v moj prav. Hvaležna sem, da me je vedno znova pripravljen poslušati, kot je poslušal učenca na poti v Emavs. Hvaležna sem, da mi odpira oči in razlaga, da razumem in sprejemam to, kar je v mojem življenju zame nerazumljivo in težko sprejemljivo. PDVŽ so bile zame nekako tako kot za učenca pot v Emavs. 
  2. Razočarana sem bila le nad seboj, kadar se nisem spravila k molitvi. Potrebovala bi več časa za posamezen odlomek. Težko se omejim in ostanem samo pri tistem odlomku, ki me nagovarja, vedno želim skozi vse odlomke, zato imam raje manj odlomkov. Imela sem kar nekaj odpora do predlaganih vaj, vendar se je izkazalo, da so mi koristile, saj so me odpirale iz moje rutine.          
  3. Dotaknil se me je odlomek ob 6. postaji križevega pota, Jezusa bičajo in kronajo s trnjem, ki govori o tem, kako druge potegnemo v svojo bolečino oz. kako svojo bolečino poskušamo prestaviti, preložiti na drugega, po navadi na neprijazen način. Jezus zdrži in ne preloži, ne vrne, ne zmerja.           
    Najbolj me je nagovoril odlomek Jezus obudi Lazarja in sicer v delu: »Jezus se je zjokal.« Dotaknila se me je razlaga, ki sem jo pred leti slišala na duhovnih vajah. Jezus joče, ker ga nihče ne razume, ker je popolnoma sam, nihče mu ne zaupa. Dotaknila se me je ta samota, ki sem jo tudi sama doživljala v tistih dneh, samota kljub vsem mojim domačim, prijateljem, boleča samota nerazumljenosti. Na drugi strani pa me je pretreslo moje nezaupanje Gospodu in poti, po kateri me vodi. Kako je Gospodu, ko vedno znova dvomim, se jezim, mu očitam. In kljub temu je On tam, me sprejema in edino v Njem doživljam popolno sprejetost, razumevanje, edino v Njem najdem mir.            
  4. Hvala za pripravljenost voditi skupino. Žal se nismo srečevali zaradi znanih okoliščin, kar sem pogrešala. Veliko težje zapišem svoje misli za druge. Zame bi bila dva odlomka dovolj za ves teden.

Alenka

 

(Več udeležencev iz Olimja:)

  1. Najbolj sem zadovoljna (hvaležen) za …
  • Hvaležna sem, da sem lahko bila del tega občestva, ki dela te duhovne vaje. Čeprav se niti enkrat nisem osebno srečala z nobenim izmed vas, sem kljub temu čutila povezanost z udeleženci PDVŽ v Olimju, kot tudi z ostalo skupnostjo, ki dela te duhovne vaje.
  • Hvaležna sem za zelo dobro pripravljeno gradivo. Nagovori nas, da čuječe pristopamo k delu, da vadimo oseben, pristen odnos z Bogom, ki zajema celotno našo osebnostno čutenje in izražanje, poglabljanje, razmišljanje in tudi kritičnega pogleda na naša dejanja. Hvaležna sem gospe Mariki za organizacijo duhovnih vaj, za posredovanje gradiva, za vzpodbudne besede.
  • Postne DV v vsakdanjem življenju sem pričela s kar precejšnjim dvomom, da bom uspešno prišla do konca. Dve moji sosedi, prijateljici, s katerima hodimo na biblično skupino, se nista odločili, da se pridružita, prav zaradi istega dvoma. Sem pa hvaležna za prva srečanja v Olimju, ki so me spodbudila k delu. Takrat je bilo še več noči in zunanjih opravil manj, tako, da sem kar vztrajala vsakodnevno. Skupina ti da tudi poguma, da se ob prvih »padcih« pobereš in vztrajaš … Vsekakor pa sem tudi potem delala, vedno ne vsak dan, a sem hvaležna Bogu za milost DV.
  • Draga Marika! Hvala za organizacijo PDVŽ v Olimju in vso podporo. Hvaležna sem vsem ljudem dobre volje, ki se trudite in se, ko razmere to dopuščajo, pripeljete tudi od daleč … V Olimju je posebej pozitivno vzdušje, ki me vedno znova nagovori, pa naj si bo pred božičem, ali pred veliko nočjo, kajti ni enega brez drugega.
  • Letos žal fizično nisem bila navzoča nobenkrat, ker so se podvajale pevske vaje z duhovnimi, kasneje pa je prišel ta virus, pa še bolezen me je nekaj dobila … Pravzaprav je bila to moja čudovita izkušnja in še naprej je bila praznična sobota in nedelja moj veliki gost, pravzaprav, kot bi bila vsak dan nedelja. A postni čas me je kar naenkrat vrgel za 40 dni v puščavo, tako, vsak dan po malem … in prišel je veliki četrtek, petek, sobota, velika noč-nedelja. Že za cvetni teden, ko smo naredili butaro in sem jo pred TV-ekranom še sama blagoslovila z žegnano vodo in na veliko soboto enako velikonočne jedi, sem bila vesela in ponosna nase, saj sem se zavedela, da imam blagoslovljeno vodo že 35 let doma, v novem domu, to sem se naučila po mami. Ko smo z družino pripravili  velikonočno pojedino, smo molili lansko priporočeno molitev. Bilo nam je res lepo. Vsem je ta čas prinesel nekaj novega in več miru, ker sem tudi jaz bila fizično več doma.
  • Vsake DV so zame izziv, ker vem, da se bolj intenzivno družim z Božjo besedo, z GOSPODOM. Res je, da na začetku DV dodam k skupni prošnji iz gradiva tudi svojo prošnjo. Moj osebni namen DV je, da poglobim vero, moj osebni odnos z Bogom. Rada bi, da me Božja beseda prenovi.
  • Zame je pomembno, da verujem, da sta Očetova ljubezen in usmiljenje neskončna, da se je Bog Oče prav zaradi tega učlovečil v Sinu Jezusu. Verujem, da je Jezus moj Odrešenik, saj me je/nas je s trpljenjem, s smrtjo na križu in vstajenjem odrešil in mi/nam s tem prislužil večno življenje. S hvaležnostjo vedno znova spoznavam, da je Gospod vsak trenutek z mano in mi daje moč -posebej v preizkušnjah. Vstali Gospod mi daje veselje, upanje, varnost, spokojnost, pravzaprav z besedami niti ne vem vsega opisati. Ja, daje mi mir, ki ga svet ne more dati.

   

  1. Spremenil, potreboval bi (razočaran sem nad) …
  • Na to nimam kaj dodajati. Posebne okoliščine, ki so vplivale na to, da ni bilo osebnih stikov, so nas presenetile. Pomembno pa je, da se najdejo nove poti. Seveda pogrešam pogovore, izmenjave skušenj in doživljanja, vendar je bil ta čas zame poseben, ker sem zaradi posledice poškodbe tako morala ostati doma, potem pa je bil še ta virus, ki nas uči nova spoznanja in delovanja.
  • Duhovnost v mojem življenju je kar pomembna, se pa moram zaradi okolja boriti za čas, ki ga namenjam duhovnosti. Živim v kmečkem okolju, kjer je le fizično delo pomembno. Verjetno zato tudi bolj čutim pomanjkanje duhovnega. Hodim k biblični skupini, Biblični šoli EG v Celje, in počasi sem si izborila vse to. Razumejo pa me doma ne.
  • Mislim, da sem z leti otopela, nimam sposobnosti domišljije, tako, da mi vživljanje v like ne gre od rok … Je pa veliko gradiva, pa se ustavljam bolj pri stvareh, ki mi gredo.
  • Nič kaj ne bi spreminjala, razen tega, da bi duhovne vaje ne bile ob torkih, ker imam pevske vaje. Pa preveč gradiva je zame, ker se globoko vživim in kar ne znam končati …
  • Moje bolezni   …
  • Ta čas korona virusa je po eni strani veliko spremenil moje življenje in to kar se tiče stikov z otroki, vnuki. Pogrešam »živo« sveto mašo, evharistijo, občestvo … Saj ob nedeljah spremljam sveto mašo preko TV, med tednom včasih preko radia Ognjišče. Je pač tako, si rečem. Malo več molim … Glede DV lahko rečem, da sem jim bila zvesta, le da sem malo manj beležila kot sicer, pogrešala sem naše tedenska srečanja. Bogu, Božji besedi, tudi duhovnim vajam sem hvaležna za ves ta mir v tej preizkušnji – izrednih razmerah. Ni panike, malo sem bila zaskrbljena za bližnje, zase ne. Velikokrat mi na misel pridejo besede iz SP, ki pravijo nekako tako, da nam brez Božje vednosti niti las ne pade z glave.

 

  1. Pomembna spoznanja in Božja beseda, ki mi je najbolj ostala:
  • Veliko je tega. Izpostavila pa bi predvsem gradivo 6. tedna, ko spremljamo Jezusa na njegovi poti izročanja svojega zemeljskega poslanstva v Božje roke in podoživljanja svoje smrti. Predstavljati si sebe, umrlega in doživljati, kako name gleda Bog in kako name gledajo moji bližnji in malo bolj oddaljeni ljudje.  Odpirala so se spoznanja o tem, kaj je bistveno v življenju, kakšna je sled, ki jo pustimo za seboj. Pretreslo pa me je tudi spoznanje, da so nam ljudje, s katerimi živimo in se srečujemo, dani na pot s posebnim namenom. In kako dragoceni so tudi tisti ljudje, ki nam  niso vedno prijetni, nam povzročajo trpljenje in žalost, pa so vendar tako dragoceni za nas in Boga.
  • Prvi tedni DV so posebej globoko zarezali v zavest. Vaja križa: od mladosti imam problem dvigniti roke in početi kar koli v tem položaju … Ko sem delala to vajo, sem se kaj lahko vživela v trpljenje Božjega Sina, ki je visel v tem položaju na križu tri ure. Jaz bi izgubila zavest po nekaj minutah!
  • V prvem tednu smo v odpevu psalma molili: »Kdaj bom prišel in se pojavil pred Božjim obličjem?« Ko nisi ogrožen, se te ta beseda ne dotakne. Ko pa sem na dan našega tretjega (in zadnjega) srečanja v Olimju izvedela, kako je v Bergamu, sem pomislila, da sem v rizični skupini in da se srečanje lahko zgodi kmalu. Ni me pretreslo, a vseeno drugače ponavljaš odpev in postaviš stvari na svoje mesto! Še naslednji dan sem rekla sosedi, da vsakodnevne svete maše mi pa ne bo nihče odvzel, saj sva pri nas zjutraj samo dve osebi in župnik in to ni skupina, ki bi bila nevarna. Že naslednji dan me je župnik obvestil, da bogoslužja v cerkvi ne bo več. Vidim, da se lahko prilagodimo, kadar je nekaj zapovedano. Sedaj spremljam papeževo mašo in adoracijo, pa se bojim, da se bomo kar razvadili …
  • Ob praznikih velike noči je BB tako povedna, da si pod njenim vtisom cele dni. Letos se je dotaknila tudi tistih, ki so drugače zadovoljni samo s šunko…
  • Vsi odlomki Božje besede so me močno nagovorili!
  • Križev pot je zame vse od prve do zadnje postaje močan “kontakt” z Bogom, z Jezusom, Sv. Duhom, Marijo, angeli in svetniki! Kontakt z ljudmi tukaj na zemlji in v nebesih. Nagovori me 12. postaja, kjer Jezus izreče besede: “Oče, v tvoje roke izročam svojega duha” (Lk 23,46). V Jn19,25-27 pa Jezusov odgovor – skrbi za svojo družino.
  • Kot Jezusova mati Marija, tudi jaz kot mati dostikrat trpim v duhu, a kar naenkrat me osvobaja solza, klic, smeh, pogovor, neka nevidna toplota, ki se me dotakne, me dviga. Takrat vem, da je Jezus z menoj in mi pomaga pri raznih ovirah, ki jih ni malo … Usidrana v Kristusu, v srčni navezi s Sv. Duhom, v spominih na mojo sv. birmo in birmo mojih otrok v lepoti bivanja z Njim, ki je edinstven, v cerkvi in na vseh potovanjih z Njim mi je lepo. Ker zelo veliko doživljam vso Božjo navzočnost s čuti, mi je krasno! Tako je moje poslanstvo še bolj ljubiti in biti zadovoljna z drobnimi stvarmi. Ljubiti Sveto Trojico je čudovito poslanstvo, dano od Boga.
  • Najina hči se že nekaj let “loteva”, da se poročita s partnerjem. V mislih ji nosim njeno krstno svečo in belo oblačilo, ki je ostalo nedotaknjeno, hvala Bogu ob sveči. Prosim te, Jezus, da dočakamo ta dan. Hvala ti, Jezus, ker si s svojim križem svet odrešil.
  • V predlagani Božji besedi je evangelist Matej opisal Jezusov krst v reki Jordan (Mt 3, 13-17). Ob teh vrsticah sem se spomnila krsta svojih otrok, tudi otrok, katerim sem krstna botra. Krst zame pomeni novo življenje v Jezusu Kristusu, v občestvu z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Sem Božji ljubljeni otrok, Božja izvoljenka, ud Kristusove Cerkve.
  • Močno se me je dotaknila vrstica iz Ezk 36,25: »Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni …« Jezus je odpustil desnemu razbojniku, tudi svojim rabljem je odpustil in prosil Očeta: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo …« (Lk 23,34). Kot kristjan bi morala odpuščati, posnemati Jezusa in to je edino krščansko. Hvaležna sem Gospodu za milostni dar odpuščanja, vendar je pogosto to zame proces.
  • Sama smrt zame ni »ljubeča«, kakor je bila Gospodova daritev na križu. Spominjam se smrti stare mame, staršev … Ko sem bila v hudi stiski, sem pomislila na smrt – v meni je bila želja, da me Gospod vzame k sebi in bo vse rešeno. Velikokrat skupaj z možem moliva skupaj za najino srečno zadnjo uro, včasih v ta namen molim sama. Sem na poti v večno življenje, torej je zame smrt ta prehod. In tam se bom srečala z Gospodom iz obličja v obličje (tako upam). Strinjam se z apostolom Pavlom, ki je zapisal v 1 Kor 15, 19: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.«
  • Nagovorilo me je več odlomkov, vsa Božja beseda je globoka, bogata, veliko sporoča.
  • Jn 4,14 -15: » Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna …«
  • Sam vstop v molitev DV je zame nekaj posebnega, posvečenega. Umiritev, prošnja, sama BB, zahvalna molitev in prepričanje, da smo vsi udeleženci DV prav zaradi teh med seboj povezani in z Gospodom, je nekaj velikega.

 

  1. Sporočilo voditeljem:
  • Hvala za vse. Naj Gospod navdihuje vaša dejanja, da boste z njegovo pomočjo še naprej lahko tako dobro opravljali svoje poslanstvo in ga pomagali približati tudi nam, da bomo vedno bolj občutili njegovo prisotnost v vsakdanjem življenju.
  • Mir in vse dobro in ostanite zdravi.
  • Božjega blagoslova pri vašem poslanstvu želim!
  • Zahvala Bogu in voditeljem! ” Blagor vam, ki ostajate v moji ljubezni! “
  • Blagoslov od Slavice – krščene Alojzije!!!
  • V prvem tednu DV sem bila »malodušna«, sicer velikih težav nisem začutila. Tu in tam sem si problem naredila sama, ker sem odlašala s časom. Zase lahko trdim, da je najustreznejši čas za DV zjutraj in potem je BB skozi ves dan z mano, v meni…
  • Bogu sem hvaležna, da mi je dal to milost, da sem bila del teh vaj, tega občestva. Gospoda prosim, da bi bila BB dejavna v mojem življenju. Hvaležna sem vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k udejanjenju teh PDVŽ.
  • KRISTUS JE VSTAL IN ŽIVI. ALELUJA, ALELUJA, ALELUJA.

(več udeležencev iz Olimja)

 

Preštudirala sem vsa gradiva, vendar ne znam nič novega povedati, razen  da vsak dan zmolim rožni venec, sodelujem  prek TV-ja pri sv. mašah. Zapomnila sem si več pridig: Jezus obudi Lazarja (oz. joka ob njegovem grobu); ozdravi stotnikovega otroka; Marijo, ki Jezusu mazili noge. Drugače pa sem veliko na vrtu tudi po več ur na dan, ker sedaj je pa res čas, da uredim  gredice. Zelo pogrešam naša srečanja … razlage in vse vas duhovnike  in ostale, priporočam vas v Božje varstvo, da bi se čimprej to uredilo in bi bili spet skupaj. Vsaj pri sv. mašah jih zelo pogrešam. Z upanjem, da se bodo razmere uredile in se  bomo spet lahko obiskovali, vas pozdravljam in obljubljam svojo molitev tudi za vse vas.

Lp, Milka

 

Pozdravljena p. Janez in p. Rok … 

v tem velikonočnem jutru se obračam na Gospoda z veliko hvaležnostjo za Njegovo Ljubezen, s katero nas je priklical v Bivanje in s katero nas dviga v Življenje … vsak dan znova … Zahvaljujem se za vse ljudi in načine, poti … ki nam jih ponuja, da se nam odstira Resnica in krepi vera, da je resnično Vstal in Živi … in skupaj z Njim tudi mi. Aleluja. Hvala za vso duhovno vsebino tako DVZ in PDVZ, ki nas hrani in v teh dneh je zavedanje tega se toliko večje … Hvala za zaupanje … S skupino (5 nas je bilo v PDVZ v Grosuplju) smo bili povezani bolj ko ne po e-posti … In velik hvala odmeva tudi v Njih srcih.

Lep prazničen dan in naj diši po Življenju, ki ne mine tako danes kot v vsakdanu naprej … Obilo blagoslova in veselja tudi vašim sobratom.

Lp, Nežica

 

To, da sem se letos priključila skupini udeležencev postnih duhovnih vaj, me navdaja z zadovoljstvom in s hvaležnostjo: vaje so bile skrbno sestavljene in so nudile obilo snovi za razmišljanje, “kopanje” po sebi … Hvaležna sem tudi za smernice, ki naj bi bile vodilo za naprej. Zame je Sveto pismo v resnici sveta knjiga, ki jo je treba živeti, če hočemo biti kristjani; precej dolgo obdobje v mojem življenju so mi bila razmišljanja ob biblijskih besedilih “vsakdanji kruh”, pozneje pa sem postala manj sistematična; te duhovne vaje so mi bile tako prijazna spodbuda za naprej.

Kot sem omenila že na srečanjih, nisem imela posebnih pričakovanj od duhovnih vaj, zato nisem in ne morem biti razočarana. Res pa je, da sem bila v začetku naravnana na ponedeljke, zato sem pozneje vsak ponedeljek proti večeru pričakovala novo gradivo, ki pa je v naslednjih tednih prispelo z zamikom, tako da sem na začetku šestega tedna celo mislila, da smo z vajami zaključili in me je nato “pošiljka” kar malo presenetila. Sicer je izpolnila svoje poslanstvo, a v svetem tridnevju se je nisem mogla lotiti, saj je že samo doživljanje praznikov zame pomenilo svojevrstno doživete duhovne vaje, še posebej letos, ko je bilo manj tekanja, manj opravkov in veliko več tišine in miru, kar je omogočilo toliko bolj vsebinsko doživljanje velikonočne skrivnosti. Duhovne vaje so mi nato omogočile vnovično podoživljanje svetega tridnevja.

Vnovič sem prehodila svojo življenjsko pot, vnovič predelala nekatere dogodke v svojem življenju in se tako vnovič s hvaležnostjo zavedela, da je tudi mene Jezus poklical – kot Lazarja, me obudil, oživil in rešil iz “jame”, iz območja teme.

Želim Vam obilo Božjega blagoslova in se Vam zahvaljujem za Vaše modro vodenje in skrbno pripravo besedil. Lepo Vas pozdravljam in Vam želim, da bi vse Vaše delo obrodilo obilen sad in mnogim pomagalo v njihovi hoji za Kristusom.

Alenka

 

Na začetku in na koncu PDVŽ sem imel več časa za poglabljanje, toda Gospod kljub občasni suši dela po iskrenem namenu. Če pogledam PDVŽ iz svoje perspektive, je med duhovnimi vajami pomembno zaupanje, saj Bog ne daje bonbonov po naših željah in pričakovanjih.

Kako me je nagovoril krst:

  • Kot novo življenje v Jezusu Kristusu, se pravi, da sem se zmožen v duhu in resničnem življenju s pomočjo njegove milosti prepustiti služenju svojim najbližjim. Samo krstno vodo si predstavljam kot lepo, čisto, kristalno modro, kakor vseprežemajočo moč lepote Boga. On sam želi, da me s krstno vodo polepša in prenavlja za Božje otroštvo.
  • Odpuščanje grehov: Ne zavedam se, kaj res to pomeni. S svojo smrtjo je Jezus izbrisal mojo grešno zadolžnico, ki bi jo moral na koncu žrtvovati nekomu drugemu. Vsak dan bi lahko kristjan pel hvalospeve Bogu na novo življenje in odrešenje. Vpliv korona. krize je bil zame po svoje pozitiven – zavem se, kako sem v resnici odvisen od Boga in njegove pomoči. Toda kljub tolikim človeškim žrtvam in raznim prepovedim ima Bog nad tem dogajanjem svojo roko.

Najlepše sporočilo Boga zame oz. odlomek duhovnih vaj je odlomek iz Ps 42: Ponoči je njegova pesem z mano, molitev k Bogu mojega življenja.
V premisleku 1. tedna sem sebe doživljal kot Božjo ustvarjenino, ki ima kljub grešni naravi razloge za veselje, ki nam ga Bog podarja (da Boga lahko kličem kot Abba, da sem v Njegovih očeh čist in lep Božji otrok).
Osrečujoče zame je  to, da v njegovi moči in spodbudah lahko pišem pesmi, ki jih lahko preprvam Njemu v zahvalo.

Problemi v PDVŽ: Na začetku drugega tedna sem se spraševal, zakaj si v življenju ne bi želel dobrega, če Gospod zame želi najboljše?? (Vprašanje na to, da s svoje strani nimam rajši zdravja kot bolezni …) Na koncu PDVŽ v luči zaupanja in priznanja, da je Jezus Mesija, lahko v Sv. Duhu celo rečem: »Živele težave!« Zakaj lahko to rečem? Namreč, če sam ne doživljam svojih pomanjkljivosti v odnosu z Bogom z drugimi, oziroma v raznih boleznih, ne morem razumeti, dojeti in živeti velikončnega tridnevja!!(Iz 53,4: On pa je nosil naše trpljenje, si naložil naše bolečine … 5: po njegovih ranah smo ozdraveli.)

Bogu se zahvaljujem za vsa spoznanja, za življenje, za dar krsta, za odrešenje, za to, da je On živ, da je z nami in med nami! Boga prosim predvsem za čuječnost, da bi bil pogosto blizu Njega, dovzeten za njegove spodbude. Prosim ga tudi za Sv. Duha in za veselje v Njem.

Tomaž

 

Refleksija celotnih DV po 10. točkah:

  1. Preglej zapiske in primerjaj svoja pričakovanja ob začetku DV z dogajanjem v DV: V čem vidiš napredek? Na začetku DV sem izročala svoje skrbi in strahove za mlade družine Jezusu v zavedanju, da je vedno ob meni, v meni in da bo z njim vse dobro. Tudi za post sem si določila odpovedi in miloščino. Na koncu DV ugotavljam, da je vsakodnevno prebiranje vsebine in razmišljanje prineslo rezultat v smislu večje vere in zaupanja.
  2. Kaj se je kot rdeča nit pokazalo v tvojem duhovnem življenju? Katera spoznanja in katera čutenja? Moj glavni boj je tokrat bil v prepuščanju stvari v Božje roke, rada bi pomagala odpirati hčeri oči za dobro, za pogled v globine, ki so vedno Božja podoba, pa ne posluša. Podala se je na pot psiholoških metod in tu ji moram pustiti svobodo. Izročam in zaupam Jezusu, saj zanj ni nerešljivih situacij.
  3. Kaj te je nagovorilo o svetem krstu, kaj o odpuščanju grehov, kaj o smrti, kaj o novem življenju? Sveti krst je bogastvo Božjega otroštva, iz katerega vedno zajemamo milost za življenje z Bogom, pa tudi obveza, da dajemo naprej, kar smo prejeli.  V odpuščanju grehov čutim dolžnost, da sama ne obsojam, ker me Gospod nikoli ne obsoja in mi neskončno veliko odpušča. Ko zrem v lastno smrt, mi je žal vsakega greha vsake odtujenosti od Boga in vsakega umanjkanja ljubezni do njega in bližnjih. Vendar je Jezus nesel v grob vse moje smrti in po vstajenju  dela vse novo, kar pa On dela je dobro, zato ga venomer kličem v svoje življenje in bivanje, vem, da je vedno z mano, vendar jaz nisem vedno z njim.
  4.  Kako so izredne razmere vplivale na tvoje življenje, kako na tvojo molitev v PDVŽ? Zaradi izrednih razmer je bilo še malo več časa za zbranost in premišljevanje, pa tudi dvakrat dnevno za udeležbo pri sveti maši po spletu.
  5. Kako so PDVŽ osvetlila tvoje doživljanje izrednih razmer? Nič kaj nisem bila prestrašena, nekako doživljam, da Bog že ve, da potrebujemo karanteno in da se ustavimo in prevrednotimo življenje.
  6. Najpomembnejši odlomek in njegovo sporočilo zate so (izpiši si to na »voščilnico«, ki jo Bog pošilja tebi za veliko noč): »Nekoč ste bili namreč tema, sedaj ste pa luč v Gospodu« (Ef 5,8).
  7. Osrečujoče na DV ti je bilo (več stvari): Spoznavanje bogastva krsta, izbrana Božja Beseda, ki nas je vodila iz smrti v vstajenje, kontemplacija posameznih dogodkov BB, spoznavanje svoje grešnosti in Božjega usmiljenja in vera, da dela vse novo in imamo vedno možnost novega življenja.
  8. Problemi med DV so bili: nezbranost, odlašanje, hitenje.
  9. Zahvala, ki jo izrekaš Bogu ob zaključku PDVŽ: Hvala Ti, Bog, da si me tudi preko teh duhovnih vaj približal sebi, da si v meni vzbudil vero in zaupanje, da ti lahko popolnoma prepustim svoje življenje in življenje vseh mojih bližnjih ter korona virus, ker ti vse urejaš in vodiš. Da me imaš neizmerno rad in me nenehno zdraviš in odrešuješ, hvala Ti.
  10. Kako boš svoja spoznanja vključil v svoje življenje, pri čem prosiš Boga za pomoč? Gotovo z redom vsakodnevnega druženja v BB in sveti maši, ker skušnjavec ne počiva in potrebujem stalno ozaveščanje Božje navzočnosti, predvsem ljubečega objema, ki me varuje in mi daje vrednost Božjega otroštva. Jezus, vate zaupam!

Jože in Kristina

 

Prazniki Kristusovega trpljenja in vstajenja so bili zame lepi, tudi s pomočjo vsebine duhovnih vaj. Pa tudi zato, ker mi je bilo dano, da sem bila soudeleženka na obredih in pri svetih mašah, seveda zaradi okoliščin, v katerih sem. S hvaležnostjo sem molila tudi za tiste, ki so bili letos prikrajšani za ta veliki dar.

Kaj se mi je posebej vtisnilo v spomin? Skušala bom bolj obširno odgovoriti na 3. vprašanje: Kaj te je nagovorilo o svetem krstu, kaj o odpuščanju grehov; kaj o smrti in kaj o novem življenju?

Sveti krst je prvi in neprecenljivi dar, da me je Bog že na začetku zaznamoval in želel, da v njegovem Duhu potujem skozi življenje. Zato sem se hvaležno spomnila svojih staršev in botrov, ki so zame storili ta prvi korak. Žal mi je, da nisem vselej prav cenila te Božje volje, ki se je morala umakniti moji volji. Danes vem, kolikšna je izbranost in kolikšna je Božja ljubezen, da se je to zgodilo ravno meni. Čutim žalost za vse tiste, ki jim to ni bilo  dano, ali pa jim je bilo dano, pa nimajo spoznanja, kako velik dar je sveti krst. Svet krst je milost, ki odpira pot za nebesa.

Odpuščanje grehov. Z odraslostjo, s svojo “pametjo” pa si zapravljam čistost srca, delam to, kar ni Božja volja. Bog tedaj molči in čaka. Ob teh DV sem se posebej zavedala, da me On nikoli ne zapusti. Samo čaka, tiho in gotovo tudi žalostno. Postalo me je sram, kako dober je Gospod, kako neskončno plemenit. Jezus rad ozdravlja bolne duše, če so le voljne priznati svoj napuh, svojo grešnost. Kako neskončno velik dar mi je dan. Potrebno je le moje iskreno obžalovanje in volja, da bom skušala biti boljša. Zelo skromen prispevek za to, kar je Jezus storil, trpel zame.

Smrt. Tudi Lazarjeva smrt in ponovna vrnitev v življenje se me je dotaknila. Ob svoji smrti pa se to pot nisem preveč ustavljala. Več mi je govorilo Kristusovo trpljenje in smrt. Tudi zame ju je prestajal. In še: v meni umira Njegova ljubezen vselej, ko se zanašam na svojo samozadostnost, pozabljam pa, da mi je vse, prav vse, darovano.

Kako bo s smrtjo? Vem, da mi je ta trenutek vedno bolj blizu. Se je bojim? Da, nekoliko že. Posebej zato, ker ne vem, kako bom umirala. Potrebno pa je, da se pripravljam na ta trenutek in zaupam v Božje usmiljenje.

Kakšno bo novo življenje? Oko ni videlo in uho ni slišalo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, pravi apostol Pavel. Verjamem tem besedam. Saj Bog nikoli ne zataji tega, kar obljubi. To predvsem dokazuje Kristusov prihod na zemljo in tako je tudi dokazal, da jemlje človeka zares. Poslal ga je, da bi po njem prenehala biti slepa za Božje bivanje v tem stvarstvu in tako lažje našla pravo smer, ki me bo ob koncu dni znova pripeljala k Njemu.

Gospod, bodi mi luč, da Te najdem.

Cvetka

 

Hvaležna: Jezus je večkrat šel na goro in tam molil. Pogovor z Očetom.

  • Ob branju Božje besede prosim Gospoda, da me premakne z Velikega petka. Gospod me premika, a moja človeška narava večkrat tega ne občuti, ker mislim, da me ni premaknil, tako kakor sem jaz zamišljala.
  • Zato še vedno mislim, da trpim zaradi tujih neumnosti. Najhuje je, ko žeblje zabijajo tisti, za katere si vse dal. Potem pogledam na križ. A On preboden, krvav … in Njemu se jaz tožim ? Pa me je sram. On me je odkupil, svoje življenje je dal zame, za nas. In vse to gleda Mati. Nikoli ni rekla besede, trpi. In vedno gleda na druge, ne na sebe.
  • Prosim ga, naj mi pomaga pri vsakem padcu, da me napolni svojim Duhom.
  • Prosim, da bi delala čim manj napak, za zvestobo, posebej ko mi »zabijajo žeblje«. Prosim, da mi v trenutkih samote, zapuščenosti … podari pogum, da se ne oddaljim od Njega. Zavedam se , da ne pripadam sebi. Zavedam se , da bo izpulil vsaki moj »žebelj«. Zavedam se tudi, da če bom umirala z Kristusom, da bom tudi z Njim vstala.

Nekoč sem , v trenutku svoje stiske,  prebrala eno molitev Z. Sudca, ki sem jo dopolnila svojimi besedami: »Isuse, neka bude proslavljeno Tvoje sveto ime. (Sem dodala:) Isuse, neka PO MENI bude proslavljeno tvoje sveto ime. Ja, Marija, predajem svoj život u ruke Tvoje.«

Marija

 

  • »Zakaj nič nam ne bi koristilo, da smo se rodili, ko ne bi imeli sreče, da smo odrešeni.«
  •  S hvaležnostjo ponavljem: »Slavi moja duša Gospoda. Gospod, moj Bog, zelo si velik.«
  • »Vstanite in ne bojte se« tudi meni sporoča Jezus in me opogumlja.
  • »Njega poslušajte!« naroča Oče.
  • Premalo ljubim Boga in sočloveka. Zaradi tega se počutim žalostno. Neljubezen je izvor vsega slabega: bolečin in trpljenja. Pogosto drug drugemu obrnemo hrbet, človeka ne vidimo in ne slišimo, raje se ukvarjamo s samim seboj.
  • Jezus me prijateljsko opogumlja, naj nosim svoj križ. Jasno se zavem, da je Jezus tudi v meni in v drugih ljudeh. To me vzpodbudi, da pogledam na ljudi z drugega zornega kota.
  • Gospoda prosim za milost, da bi bolj ljubila Njega, sočloveka in sebe.
  • Jezusov krst in Gospodov glas: «Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje!« me napolni z močnim občutkom veličastnosti dogodka in se stopnjuje do ganjenosti.
  • Hvaležna sem, da sem po Jezusu, našemu odrešeniku, tudi jaz Božja hči.
  • Bog je vsemogočen. Veselim se vstajenja (po padcih in večnega življenja).
  • Grob dojemam kot občutek groze, v katero je človek ujet.
  • Ko Jezus pokliče Lazarja, prisotni in tudi jaz, onemimo. Ko pa pride Lazar ven iz groba, me objame občutek zmagoslavja in tihega veselja. Jasno se zavem, da je človek odrešen, Jezus ga je odrešil. Počutim se potolažena in mirna.
  • Trpljenje, bolezen, smrt so del življenja, ki ga težko prenašamo. Sami pogosto ne vidimo smisla, ker smo  zagledani sami vase. 
  • Jezus je poln ljubezni do Očeta in nas, z ljubeznijo izpolnjuje Očetovo voljo, da nas odreši greha in smrti in nas pripelje v večno življenje.
  • Kristusu želim služiti in ljubiti sočloveka. V Njegove roke želim položiti svoje življenje.

Tatjana

 

Hvaležna sem za moč delovanja Boga – sv. Trojica v teh DV. Hvaležna za obdobje COVID 19 in temo KRSTA.

V Sloveniji, pri nas, so se ukrepi in post začeli istočasno. Kljub temu, da je bil p. Jože ta čas precej telesno slaboten, pa nas je zvezal v občestvo PDVŽ 20. Njegov uvod v križ, pokrstitev, potopitev sta bila močna – oblikovala sta mi glavno prošnjo.

Moja uvodna molitev, ki me je spremljala (upam, da bo trajalo) je Frančiškova molitev pod križem: Vzvišeni in Vsemogočni Bog (dal mi jo je Janez – mož ob začetku DV).

Posebno hvaležnost čutim za čas, ki mi ga je prinesla pandemija (sem pretežno na čakanju). Sicer mi časa za vsakodnevna opravila še vedno zmanjka, pa vendar za DV ni bilo glavnega izgovora! Razen, večerna refleksija je pretežno ušla (je še nisem nikoli osvojila) oz. je bila zamenjana z občestveno prošnjo, naj nam Bog pomaga (molila z možem). Tudi praznovanje -velike noči že dolgo ni bilo tako mirno in slovesno (vseeno sem morala malo prilagoditi molitve DV 6. tedna – mednje sem vrinila bogoslužje cvetne nedelje). Vsa zahvala gre Gospodu, ki nam je priskrbel velik vrt, občestveno življenje 3 družin z otroki in omejitev gibanja (celo to, da je bil vsak praznični dan daljši, ker ni bilo priprav in odpravljanja v cerkev)…

Vseeno sem razočarana nad seboj, ker sem mlačna – BB vidim in čutim, če se silim zaznavati. Ne znam mu prepustiti, da bi ON storil. »Ne morem« živeti v Njem čez dan (uspeva le delno), pogrešam ga v mojih Odnosih. Sem preveč neučakana. Moje misli niso tvoje misli. Hvala Bogu, da mi to kaže »post festum«  in vidim male »čudeže,« ki se kar mimo grede zgode z Očetovim delovanjem in Darovi (ob tem mi sigurno pomagajo DV).

Spoznanja ali BB, ki mi ostaja: Ne vem … Spoznanje je gotovo to, da mi je tema Krsta v Njegovo smrt in vstajenje precej razsvetlila nenehno opominjanje moje »nekdanje« duhovne voditeljice (iz celoletnih DV pred 2. letoma), ko je redno poudarjala, da je ključen krst – nisem dojela, kaj mi hoče dopovedati. Me je pa to njeno vodilo spremljalo naprej. In glej no, letos sta mi p. Jože in p. Rok močno pomagala pri razsvetljevanju pomena našega krsta.

Hvaležna sem, da je  »pregneteni« p. Jože z Jezusom tudi letos prišel med naše občestvo DV prav domov v Radovljico in ostal naš duhovni oče do konca DV. (Čeprav sem tukaj zopet padla, saj se nisem s fizično besedo nikoli oglasila.) P. Jožeta sva z Janezom še posebej priporočala v Božje varstvo. Razveselila sva se vesti, da je jutra spet pozdravljal iz gradu.

Močno hvaležnost čutim, da je Gospod k jezuitom pripeljal p. Roka, mladinca ;), ki se da voditi Sv. Duhu, je dovolj prodoren za spoznanja že napisanega in ustvarjenega, čudovit v oblikovanju besedil in nam jih je pripravljen zbrati, urediti in ponuditi v našo molitev. Tudi zanj želim, da ga Gospod varuje (tudi) telesnih tegob in patoloških mikroorganizmov.

Za zaključek: Prosim Oče, naj pot nadaljujemo v Tebi ob zavedanju zastonjskih darov in Odrešenosti. Odpusti nam naše grehe. Krščuj nas. Hvala, Vzvišeni in Vsemogočni Bog.

Marjana

 

(Več udeleženk iz Celja:)

  1. Najbolj sem zadovoljna (hvaležen) za…
  • da smo nadaljevali in »dopisno« zaključili DV.
  • dobro voljo, trud, prizadevnost, ki jo je Gospod voditelj izkazoval.
  • da smo nadaljevali z DV kljub krizi, ki jo je izzval koronavirus. Morda bi se sicer preveč ubadala z vsakdanjimi problemi in premalo poglabljala v sporočilo letošnjega posta.
  • Hvaležna sem za pripravljenost, Vašo, p. Rok, prihajati vsak teden tudi v Celje, četudi nas ni bilo ravno veliko udeležencev teh DV. Hvala Vam za skrbno pripravljeno gradivo, ki je iz tedna v teden bolj prevzemalo vodilno duhovno delovanje v letošnjem postnem času. Mene je osvojilo in večkrat mi je zmanjkovalo časa, ker sem bolj počasna in me razmišljanje, meditacija potegne vase, da ne čutim prave realnosti, ki v njej živim in se je moram držati v vsakodnevnem redu.
  • Ker sem stara, sem hvaležna, da so se duhovne vaje odvijale v domači župniji, da sem nekajkrat sodelovala.
  • milost DV. Za vsebino Božje besede. za spoznanja, da sem krščena v Njegovo smrt in vstajenje.

 

  1. Spremenil, potreboval bi (razočaran sem nad)…
  • Kontemplacija Moj pogreb je bila mučna in sem jo le prebrala in preskočila. Me je precej iztirila, čeprav se vsak dan zavedam, da me lahko Gospod pokliče vsak čas. Ne zanima me, kakšen bo moj pogreb, le da me pospremi duhovnik.
  • Gospod voditelj nas ni razočaral. Potrebujem duhovne vaje. Ne čutim, da bi bilo potrebno kaj spremeniti.
  • Sprememba je bila to pot že v načinu sodelovanja z vami. Manjkalo mi je medsebojno podeljevanje, doživljanja DV. Morda bi se našel kak način.
  • Spremenila ne bi ničesar. Ravno skrbno izbrana besedila in zelo globoko (duhovno) zapisana navodila so bila idealna podlaga za moje (ne vem, da tudi vseh drugih udeležencev) osebno poglabljanje in obračunavanje s samo sabo.
  • Raztresena sem bila.
  • nad koronavirusom, ki nam je prekinil srečanja in podelitev Božje besede.

 

  1. Pomembna spoznanja in Božja beseda, ki mi je najbolj ostala:Spremenitev
  • Ob ponovnem pregledovanju se ustavljam pri več premišljevanjih, najbolj pa sem zadovoljna z razlago pomembnosti znamenja križa, ki je zares prezrta, pa tako pomenljiva in globoka: Oče – um, Sin – srce, Sv. Duh – vstop v ime Presvete Trojice.
  • Izlil bom na vas čisto vodo in dal vam bom novo srce.
  • Prošnja 5. tedna: Oče, prepuščam se ti, vodi moje čute z milostjo Svetega Duha, naj sočutno sledim Jezus, ki gre zame v trpljenje, smrt in vstajenje.
    Prošnja 6. tedna: Gospod, navdihni moje življenje z vidika Jezusove ljubeče smrti (naj več in bolj poglobljeno razmišljam tudi o svoji smrti in srečanju z Gospodom).
  • Namen teh PDVŽ: »Krščeni v Njegovo smrt in vstajenje« zaokrožuje čas posta, velik noči in časa do binkošti. Tako rada se obračam na Jezusa, našega Gospoda z os. prošnjo in molitvijo: Gospod Jezus, naš Odrešenik, napolni nas s svojo ljubeznijo, s svojim mirom in s Svetim Duhom. To te prosim z največjim zaupanjem.
  • Izročanje po Mariji k Jezusu in pa znamenje križa ob pozdravu.
  • Vedno bolj me je nagovarjala Božja beseda. Da sem včlenjena pri sv. krstu v skrivnostno Kristusovo telo, ki je Cerkev. Živ odnos z Njim in brati, sestrami v Kristusu. Vse premorem v Njem, ki je moja moč.

 

  1. Sporočilo voditeljem:
  • Nimam sporočila, se pa zahvaljujem, da smo prek e-pošte in v duhu ostali povezani.
  • Usmiljeni Jezus naj blagoslavlja Družbo Jezusovo vedno in povsod. Vsi voditelji naj bodo sol zemlje in luč sveta.
  • Mislim, da je voditelj dal vse od sebe v danih okoliščinah. Manjkal pa je direktni kontakt z njim.
  • Favstina Kovalska, glasnica Božjega usmiljenja, je podobno kot sv. Terezija Deteta Jezusa prosila in molila za Cerkev in duhovnike. Čutim, da smo verniki tudi dolžni moliti za vas, duhovnike: »Gospod, daj nam svetih duhovnikov; ti sam jih ohrani v svetosti. Naj jih povsod spremlja moč tvojega usmiljenja in naj jih varuje pred zankami hudega – hudiča.«
  • Hvala Vam za trud in vodenje. Gospodu hvala in Vam, pa še kdaj nasvidnje.
  • Bog povrni za tako obsežno razlago in pomoč pri premišljevanju Božje besede. V tem postnem času sem še posebno doživljala nekaj posebnega. Ne tisto, kar sem jaz hotela. Gospod ima z nami drugačne načrte. Želim Vam še naprej veliko Božjega blagoslova pri Vašem poslanstvu. Upam, da se do adventa umiri. lepa pozdrav in vse dobro. HVALA.

(več udeleženk iz Celja)

2020-05-14T09:56:39+02:00

Kontaktne informacije

Koledar dogodkov

<< Jul 2020 >>
ptsčpsn
29 30 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2