Izkušnje Binkoštnih duhovnih vaj na daljavo

Moje binkoštne duhovne vaje. Na spletu sem nepričakovano ujela obvestilo, ob katerem sem začutila vzgib, ki sem mu sledila in se po dolgem času pridružila duhovnim vajam. Vstopila sem brez kakšnih velikih pričakovanj. Skozi zbrano molitev se približati Gospodu, morda še kakšen namig ali smernico za svoje življenje. Pomislila sem, da bo 5-dnevna online oblika verjetno težko omogočila ekvivalentno izkušnjo, kot bi jo takšne duhovne vaje v živo, v tišini in v umaknjenosti od vsakodnevnih obveznosti.

A Sveti Duh preseneča. Že od prvega dne, z močnimi notranjimi doživetji in odkrivanjem Njegove prisotnosti:
– v spominih, ki so oživeli še posebej močno, ko sem o njih spregovorila svojemu duhovnemu spremljevalcu,
– skozi sinhronosti drobcev iz odlomkov Svetega pisma, ki sem jih presenečeno ugledala v vsebinah mojega vsakdana in
– skozi posebno darilo – slutnjo občutja radostnega in nasmejanega Gospoda.

Pogovori z duhovnim spremljevalcem, ki me je sprejemajoče poslušal in na blag način usmerjal h poglabljanju in razumevanju toka mojega notranjega doživljanja ter vzgibov, so mi bili v podporo in vzpodbudo. Razkrilo se je še nekaj zelo zanimivega, kar nikakor ne more biti le naključje. Oba z duhovnim spremljevalcem sva rojena na isti dan, praznovala pa sva prav v času duhovnih vaj ;) (Duhovnega spremljevalca nisem izbrala sama, ampak sem izbor prepustila, kot mi je bilo rečeno, po molitvi Sv. Duhu.)

In po zaključku duhovnih vaj, ki sem jih seveda podaljšala na 8 dni … Molitveni čas, kot intonacijo na začetku novega dneva in refleksijo ob njegovem izteku, ohranjam tudi po zaključku duhovnih vaj. Prav tako sedaj tudi večkrat ujamem občutek prisotnosti Svetega Duha v drobnih vsakodnevnih stvareh in dogodkih. Takrat se presenečenje prelije v domačnost, ki mi daje svojstven občutek miru in varnosti.

Na primer, v svojem molitvenem kotičku včasih prižgem svečko. Kdaj čisto običajno. Kdaj kakšno izmed tistih, ki sem jih prinesla iz svojih poti, potem pa jim nisem več posvečala posebne pozornosti. In tako se med prvo molitvijo po zaključenih duhovnih vajah presenečeno zazrem v napis na svečki: »Hl. Geist, sei mit uns (Sv. Duh, bodi z nami)« … Brskam po spominu, od kod, kdaj … dokler se mi ne odpre podoba. Nekaj let nazaj, Dunaj, cerkev Sv. Duha, ki sem jo obiskala zaradi arhitekture Jožeta Plečnika. Zelo težko jo je bilo najti, skrito med enoličnimi stavbami navadnega stanovanjskega naselja. Šele ko to pišem, se sporočilo sestavi v celoto: Sv. Duh je z nami. Ves čas. V navidezni enoličnost običajnega vsakdana so skrita Njegova dela in darila. In ob misli, ki odkriva Njegovo prisotnost, me preplavita hvaležnost in ena sama velika ljubezen.

Obilje Božjega blagoslova,
Alenka

 

Pandemija novega koronavirusa je prinesla svetu mnogo bolečin. Meni pa je prinesla Binkoštne duhovne vaje, daljše duhovne vaje v tišini, kakršne sem si želela že več let. Zaradi varnostnih ukrepov so jih organizirali na daljavo in prav to mi je omogočilo udeležbo. Sem namreč slepa, najbolj samostojna v svoji hiši in pri svojem prilagojenem računalniku.

Ko sem dobila uvodno besedilo, sem podvomila, ali sem pri svojih omejitvah in lastnostih naredila pravo izbiro. Vendar je prevladovalo pričakovanje dobrega. Vsak dan je imel svojo temo, od Božjega hrepenenja po človeku do posameznikovega poslanstva v skupnosti. Moj duhovni spremljevalec je bil pater Ivan Platovnjak. Usmerjal me je v aktualni trenutek in mi pozorno pomagal. Tudi z dodatnim gradivom me je opremljal, ki mi pomaga še po duhovnih vajah.

Presenetilo me je, da mi ni bilo težko vztrajati pri nalogah in me je ponavljanje veselilo. Največji napredek čutim pri prebiranju Svetega pisma. Koliko bolj doživljam božjo besedo, ko jo berem zelo počasi in se vračam k istemu odlomku!

Če bodo še kdaj ignacijanske duhovne vaje na daljavo, se jih bom z veseljem udeležila.
Marinka

 

Kratek odmev na duhovne vaje (2. junij 2020)

Nepričakovana ponudba binkoštnih duhovnih vaj ‘na daljavo’ mi je bila zelo dobrodošla, saj je bil to zame ugoden čas in privilegirano okolje v domači skupnosti v domovini. Zelo sem hvaležna Bogu, p. Janezu Poljanšku, ki je pripravil gradivo, da smo se mogli vaditi v tem, kako živeti v Duhu, in me je pri tem spremljal, gospe Sonji, ki je vse zvesto pošiljala in, seveda, svojim sosestram. Izkusila sem, kako dragoceno je prisluhniti vabilu in v zaporednih urah molitve vztrajati pri istih svetopisemskih odlomkih, ko ob ponavljanju Duh vodi globlje in v okušanju Besede podarja več in trajnejše sadove. Želim si, da bi tudi nadalje skozi Jezusov pogled gledala sebe in skupnost ter v njem odkrivala nove priložnosti, kako skupaj rasti v Kristusu. Naj Sveti Duh milostno spremlja duhovne spremljevalce in na pot duhovne osvežitve in poglobitve vedno znova vabi nove udeležence.

s. Vida

 

Iskrena hvala za duhovno spremstvo v teh duhovnih vajah, za vse nasvete, predvsem za vse molitve. Poizkusil bom odgovoriti na zastavljena vprašanja.

1. Kakšno je moje izkustvo DV? Vzpostaviti želim neki trajni red v svojem vsakodnevju. Določiti neki čas za molitev, pogovor z Bogom, ne nujno ob istem času, vendar vsak dan, redno. Brez izgovorov in utrujenosti od obremenjenosti z delom. Živim sam in vse je odvisno od mene. Nikoli ne bo bolje, če se sam ne spremenim. Okolje deluje bolj destruktivno name. Zato imam raje samoto in družbo prijateljev. Ne sovražim ljudi, vendar je življenje pokazalo, da je to dobro zame.

2. Sadovi in spoznanja vsakega dneva. Težko bi napisal mnenje o vsakem dnevu posebej. Še zbiram vtise in občutke, še potrebujem malo časa, da se stvari usedejo.

3. Kako vidim sebe na koncu DV? Spoznal sem določene stvari o sebi. Vem, da sem šele na začetku poti. Želim in prosim Boga, da mi odkrije vse neumnosti, ki sem jih storil v življenju in pozabil na njih. Želim, da mi Bog pomaga spoznati moje grehe in grehe mojih prednikov, da bi se lahko resnično dobro spovedal in pokesal za vse. Čeprav se generalno kesam že sedaj.

4. Kaj se je dogajalo v meni? Vse življenje molim, vendar se nisem do sedaj tako poglobil v molitev. Nisem znal postaviti sebe nekako v Božjo navzočnost in pogovoriti se z Njim. Pismo pravi, da Bog vse ve in sliši. Zraslo je upanje v meni, da je res tako. Dobil sem veliko voljo nadaljevati po tej poti, s pogovori z Bogom. Do sedaj sem večinoma molil za svoje potrebe, za zdravje in da me Bog reši od napadov hudega. Med duhovnimi vajami pa mi je prišlo na pamet, da kljub splošni hvaležnosti nisem prav posebej molil molitve zahvale in nisem slavil Boga, magari samo zato, ker je. Brez neke nujnosti, da zame karkoli stori ali izpolni želje.

Nič prav posebnega nisem doživel na telesni ravni. Vendarle so mi pritekle solze na oči, ko sem bral o ljubezni in Psalm 103. Težko bi razložil vse razloge za solze, vendar eden je prav gotovo sram in žalost, ker nisem niti blizu opisani ljubezni.

5. Po duhovnih vajah … Želim vztrajati pri teh zame kar velikih spremembah in spoznanjih. Želim še poglobiti vero in molitev. Prosim Svetega Duha, naj mi pri tem pomaga.

Hvala, pater Marko. Bog naj vas blagoslovi in celotno ekipo v Ignacijevem domu.
Stjepan

 

Pozdravljeni, gospa Sonja in ekipa duhovnih vaj! Rada bi podala svoj odmev, ko sem se udeležila petdnevnih duhovnih vaj pri vas.
Te duhovne vaje so prišle ravno v času, ko sem jih rabila in se mi je zdelo, kot da so napisane samo za mene. Tak občutek, kot ko greš v trgovino in si pomeriš oblačilo in se ti zdi, da je bilo zašito po meri.

V pripravi sem bila na en lep dogodek v Vipavskem Križu. Za mano je bilo enoletno šolanje in praksa. In čakal me je slovesni sprejem med voditelje DMŽ, ki jih je ustanovil br. Ignacio Larranjaga in tej slovesnosti se reče Maša poslanja. Pa še škof pride. Ojoj! Saj verjetno veste, ko se bližajo taki osebni dogodki, naraste vznemirjenost in negotovost z vsemi svojimi prikolicami. In tako je bolj težko voziti sproščeno v vsakdanjem življenju z vsemi pripravami na tak dogodek. V sebi sem razmišljala, kako bi lahko poleg že sedaj molitvenega življenja vnesla še bolj globoko pripravo, za kar sem čutila, da bi bilo tako prav.

Misel na to, da bi se lahko udeležila kakšnih duhovnih vaj, sem hitro opustila. Saj bi mi bilo že zaradi službe nemogoče kam iti, pa tudi sedaj zaradi virusa tudi ne. Zato so prišle vaše spletne duhovne vaje kot dar z nebes. In ko sem prebrala vaš program, sem si takoj rekla: »To je to!«

Poslala sem prijavnico. Dali ste nam tudi možnost, da bi izbrali duhovnega spremljevalca. Nekatere sem bolj ali manj poznala, osebno ali preko katoliških medijev, a se nisem mogla odločiti. In sem si rekla, da se prepustim Božjemu žrebu. In dodeljena mi je bila oseba, točno taka, kot sem jo rabila v tistem trenutku. Boljšega scenarija se ni moglo uprizoriti.

En dan prej so nam bili posredovani po mailu odlomki iz Svetega pisma in razni napotki z držami. In vsekakor je bilo potrebno zavihati rokave in se lotiti posla. In enkrat dnevno smo se slišali z našim določenim duhovnim spremljevalcem. Pri vpisu sem se edino malo bala, ali bodo kakšne težave pri iskanju primernega termina za pogovor po telefonu. Imam namreč službo z zelo nerodnim urnikom. Vendar se je tudi tu izkazalo, da so bile vse možnosti odprte. »Ma to ne moreš verjet’!«

To moraš samo doživeti. Ko se resnično prepustiš delovanju Svetega Duha, ob Božji besedi in prisotnosti izkušenega duhovnega voditelja, ni mej. Delovanje Svetega Duha v tvoji realni enkratnosti sprošča Božje moči in delovanja, da tudi »suhe kosti oživijo« in še marsikaj.

Skratka, rada bi se vam zahvalila, da sem lahko bolj svobodno in z lažjim srcem sprejela to poslanstvo in da je bilo praznovanje res lepo.
Za naprej sem pa že videla program, ki ga na vsak način ne smem izpustiti. To je v septembru, odmik za ženske na temo: Mati in sin. Kako bom to speljala s službo, ko ne moreš dobiti prosto, ko rabiš, ne vem. Vem pa, da pri Bogu ni nič nemogoče.

Hvala in Bog vas živi!
Marijana V. S.

 

Razkošje pomladi na krožniku ali utrinek iz poročila, kakšna je lahko s pomočjo DV »na daljavo« priprava na prihod Svetega Duha – praznik binkošti

Te misli pišem z veliko tolažbe v srcu in zato ni potrebno posebej poudariti, da sem čisto za vse, kar se je dogajalo in dogodilo v teh DV na daljavo, res hvaležna. Ko sem ob branju naznanila Ignacijevega doma v Ljubljani, da se bo v Ignacijevem domu kot priprava na praznik prihoda Svetega duha možno udeležiti DV na daljavo, zaslišala v srcu klic oziroma glas: »pojdi«/«pridi«, sem bila nemalo presenečena. Tega načina DV nisem poznala in tudi časovno se v tem delu leta nisem še nikoli udeležila česa podobnega … Ker sem po temeljni izobrazbi geografka in zgodovinarka, me kraj in čas ob dogodkih običajno močno nagovorita in iz izkušnje vem, da jih je modro vključiti v dogajanje. Tokrat naj bi vse potekalo kar »od doma«, kjer sem sicer zelo rada … Ker je klic ostal in postajal vsak dan bolj močan ter je vztrajal, tudi ko sem si naštevala argumente »proti«, sem molila za pravo izbiro, se odločila in poslala prošnjo, če me lahko uvrstijo med udeležence.

Čeprav običajno »tehniko« DV v Ignacijevem domu nekoliko poznam, me je vseeno zanimalo, kako bo pripravljeno gradivo, kako bodo potekali vsakdanji pogovori z duhovnim spremljevalcem, kako se bom uspela umiriti in primerno organizirati. Seveda pa sem malo več kot pri »klasičnih DV« razmišljala tudi o tem, kako si bom v tem času organizirala dan sama, da se bom čim manj oddaljevala od srečevanj z Gospodom (poskrbeti je treba za obroke hrane, zagotoviti, da z bivališčem ni preveč dodatnega dela, najti najprimernejše ure v dnevu za molitev, ko bom najmanj motena, najti čas in prostor za pogovor takrat, ko doma ne bom sama, zagotoviti dovolj počitka in primerno količino gibanja – za kar vse je na običajnih DV v Ignacijevem domu praktično ustaljeno poskrbljeno … Končno sem to postavila na stran in dojela, da je v življenju pomembno samo, da v kakršnihkoli okoliščinah sem, živim v globino, živim čim bolj v polnosti svoje poslanstvo. Da je tudi to del »vaj«. Začela sem prositi Boga, naj me usposablja, da bom polno živela vsak trenutek ZDAJ, ne da bi se izgubljala v preteklosti ali v prihodnosti …

Bog poskrbi in mi smo začeli. Hvaležna in vesela ob novici, da nas takih, ki smo tokrat stopili na to pot, ni malo. Da smo novo, majhno občestvo Cerkve, ki je tu, zdaj, ki je zbrano in moli …, z vero. Vsaj: želimo moliti. Zelo cenim možnosti, kjer sem lahko skupaj z drugimi – tudi če samo ali tudi na daljavo. Hvaležna tudi za množico tehnologije, ki tak način omogoča, hvaležna za sv. Ignacija, ki je že pred stoletji v Božji luči uzrl prav te možnosti in jih predvidel kot oporo človeku vseh časov, da bi lažje vse prejeto uporabljal »v večjo Božjo slavo«. In hvaležna za njegove »sinove«, ki se za to nesebično trudijo danes tudi med nami, Slovenci.

Delo je teklo tako dobro, da sem vsak dan znova strmela nad velikodušnostjo Svetega Duha, ki tudi tako počasnim in okornim, nedoslednim in pomanjkljivim kot sem sama, naklanja toliko lepote, odstrinja tančico za tančico s skrivnosti, v katere se mi tolikokrat zdijo zavite Besede Boga, ko jih prebiram in skušam iz njih razbrati bistveno za dan, v katerega sem takrat povabljena in postavljena, ki me z vsakim narejenim korakom vzpodbuja, naj nogo postavim še za korak naprej, naj vztrajam in naj zvesto zajemam iz Izvirov Njegove milosti. On sam je skrbel, da je vse obrobno, kar me je prej skrbelo, teklo preprosto kot vedno, on je usklajeval tudi srečanja z ljudmi, za katere je bilo dobro, da so mi takrat prekrižali pot, on me je prav po tem učil, da moramo včasih pregledati tudi, na kak način izrazimo ljubezen drugim. Srečanje v ljubezni je res vedno nagnjenost k drugemu, a ne vedno zato, da bi mu fizično pomagali, ampak tudi zato, da bi ga cenili, spoštovali in bi po srečanju z njim obogatili tudi sami sebe… Učiti se stalnega dialoga, te izkušnje ljubezni, ki je sad delovanja Svetega Duha – načina delitve z drugim(i) tega, kar je dano nam samim in moremo deliti in … istočasno z enako ljubeznijo in pozornostjo prisluhniti drugemu in se mu v polnosti posvetiti ter tako izraziti vrednost tistega, kar nam bo drugi povedal, podaril … Gre za veselje v Svetem Duhu, gre za setev in žetev istočasno … A vedno gre za veselje.

Čeprav se je uradni potek DV na daljavo pred dnevi končal, se v meni nadaljuje. Vsako jutro, ko se postavim v nov dan pred Gospoda, z enako močjo kot takrat hrepenim in prosim, da bi bila deležna/da bi bili deležni delovanja Svetega Duha, da bi prepoznavala Njegovo delovanje v mnoštvu odtenkov lepega in dobrega, nujnega in potrebnega, prosim za ponižnost in hvaležnost, za rast v veri, upanju in ljubezni do Gospoda – v VSEH. Prosim za Njegovo oživljajočo (po)moč VSEM, prosim, naj nam omogoči umetno dihanje v naših življenjskih situacijah, kadar se zaplezamo sami in nas dušijo tako zelo, da je nujno potrebno, da preživimo. Prosim za molitev, prosim naj vse, pa res popolnoma vse kar bom srečala in doživela v dnevu, postane ena sama molitev Njega, Ljubezni, polnosti Življenja. Prosim, naj Gospod sam moli z menoj, naj v meni in z menoj diha, me (p)oživlja znova in znova in naj tudi po tem daje polnost življenja svetu. Predvsem pa ga najprej in najbolj prosim za mir in veselje srca. Prosim veselja, da bo življenje mene, tebe, nas vseh postajalo vedno bolj pesem… Ali z besedami pesnika Andreja Kokota povedano nekoliko drugače:

KAKO SE NAPIŠE PESEM

Najprej besede po vrsti zložite,
na koncu zapišite z i ali a,
vsekakor vedno pazite,
da se bo rima pravilno izšla.

Potem vzemite ščepec soli,
(seveda tiste v možganih),
čeprav ob tem malo glava boli –
in jo posujte po verzih izbranih.

In če se pretrga ali zmeša štrena,
jo smeh zlepi in poravna,
seveda pa bo pesem prazna, lesena,
če v njej ne bo vsaj malo srca.

Vsem, ki so se trudili, da nam je bilo omogočeno doživeti to bogastvo oziroma biti obdarovani (kako naj, pozabljiva kot sem, naštejem vse, da ne bi koga izpustila): Bog povrni! Obilja srčnosti želim vsak dan vsem.

Nelka
V Poljčanah, 4. junija 2020

Ignacijske duhovne vaje; Hrana – Sladka Mana za duha, dušo in telo! Hvala Tebi, Jezus Ljubljeni za to Sveto Milost!!! Skrivnost Jezusove Božje Ljubezni: Ali veš, človek, kdo je ustvaril, kar je ustvarjeno? Najsvetejši! Ali veš, kdo daje in kdo jemlje? Najsvetejši! Ali veš zakaj daje, kar daje in jemlje, kar jemlje? Ker ti želi zopet dati, ker jemlje svojo lastnino in ker te neizrekjivo ljubi. Gre za zmoto?! Ne, nikakor! Pa poglejva; Abraham je iz ljubezni do Ljubezni žrtvoval svojega edinorojenega sina Izaka in ga zopet dobil po glasu Angela. Jakobu je bil odvzet ljubljeni sin Jožef in zopet vrnjen kot gospodar Egipta. Jobu je bilo vzeto vse njegovo imetje, tudi otroci, pa vendar je bila jesen njegovega življenja mnogo bolj blagoslovljena kot pomlad. Glej, človek, Božja Ljubezen je Skrivnostni Dar, ki ga ti v slepoti srca ne vidiš, je Veličastni Dar, ki povezuje z Jezusovo, Božjo Ljubeznijo življenja tistih, ki želijo, da je v njih navzoča Njegova Svetost kajti le v tem žaru zmore človek ljubiti bližnjega. Izroči se človek Jezusu, Edinemu Bogu, ki te zmore Odrešiti in na svoji romarski poti boš varno potoval proti končnemu, Večnemu Cilju. Dopusti, da te Njegova Sveta Ljubezen prežari in se razplamti z Živim Plamenom Ljubezni, kajti le tako boš od dne do dne bolj goreč za dobra dela. In skleni ta hip, da si boš prizadeval ohranjati poglobljen odnos z Njim, tvojim Virom in Izvirom Življenja, zakaj s tem se sebično srce prečiščuje in si nabira tistih biserov, ki jim čas sijaja ne bo otemnel.

Košir Daša M.s.T.

2020-06-26T11:50:12+02:00

Kontaktne informacije

Koledar dogodkov

<< Jul 2020 >>
ptsčpsn
29 30 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2