»Treba se je vrniti v spovednico, kraj obhajanja zakramenta sprave, prav tako kraj, kjer se moramo pogosteje ‘zadrževati’, da bi verniki lahko našli usmiljenje, nasvet in oporo, čutili, da jih Bog ljubi in sprejema, ter bi poleg njegove stvarne navzočnosti v evharistiji doživeli tudi navzočnost Božjega usmiljenja.«
S temi besedami je papež Benedikt XVI. nagovoril spovednike v duhovniškem letu, da bi vse skupaj in vsakega posebej opozoril, kako pomembno in pastoralno nujno je vnovično odkritje zakramenta sprave tako njegovim prejemnikom kot služabnikom.
Poleg vsakdanjega obhajanja evharistije je pripravljenost za službo zakramentalne spovedi, sprejemanje spokornikov in za duhovno spremljanje, kjer zanj prosijo, stvarno merilo duhovnikove pastoralne ljubezni. Hkrati pričuje za veselo in prepričljivo sprejemanje lastne istovetnosti, kakor jo označuje duhovniško posvečenje, ki je ne smemo nikoli zreducirati zgolj na nalogo.
Duhovnik je minister, to je služabnik in hkrati moder oskrbnik Božjega usmiljenja. Zaupana mu je velika odgovornost »grehe odpuščati ali zadrževati« (prim. Jn 20,23). Po duhovniku sedaj verniki v Cerkvi v moči Svetega Duha, ki je Gospod in daje življenje, lahko živijo veselo izkušnjo izgubljenega sina, ki se vrača v očetovo hišo zaradi preproste koristi in je kot suženj sprejet ter vnovič postavljen v prvotno sinovsko dostojanstvo.
Kjer so na voljo spovedniki, prej ali slej pridejo tudi spovedanci, in kjer spovedniki vztrajajo v razpoložljivosti, prihajajo številni spovedanci.
Vnovično odkritje zakramenta sprave pri spovedancih in služabnikih sprave je merilo pristne vere v odrešenjsko delovanje Boga, ki se bolj prepričljivo kaže v moči milosti kot pa v načrtovanih človeških dejavnostih in pobudah, tudi pastoralnih, ki včasih prezrejo bistveno.
Ko s prepričljivo utemeljitvijo navajamo papežev poziv in ponavljamo njegovo globoko sporočilo, želimo s tem priročnikom, ki je sad duhovniškega leta, ponuditi koristno sredstvo za nadaljnje oblikovanje duhovnikov in kot pomoč pri odkrivanju neprecenljive vrednosti obhajanja zakramenta sprave in duhovnega spremljanja.
Nova evangelizacija in nenehno prenavljanje Cerkve prejemata življenjski sok od stvarne (realne) svetosti vsakega njenega člana. Ta predhodna svetost je zahteva in pogoj vsake uspešne apostolske dejavnosti in zaželene prenove klera.
V neutrudnem obhajanju zakramenta Božjega usmiljenja je vsak duhovnik poklican k nenehni izkušnji edinstvenosti in nenadomestljivosti zaupane službe. Ta izkušnja mu bo pomagala, da se bo izognil »negotovosti glede istovetnosti«, ki je značilna za življenje nekaterih duhovnikov, kar pa ustvarja hvaležno začudenje, ki nujno izpolnjuje srce tistega, ki je bil, čeprav brez svojih zaslug, v Cerkvi od Boga poklican, da lomi evharistični kruh in posreduje ljudem odpuščanje.
S temi željami izročamo širitev in sadove tega priročnika blaženi Devici Mariji, pribežališču grešnikov in materi milosti Božje.

Avtor: Kongregacija za duhovništvo
Naslov: Duhovnik služabnik božjega usmiljenja, CD 135, drugi del
Število strani: 94
Založba: Družina
Leto izdaje: 2012