“Dober dan, žalost.” Odmevi na vikend in nova skupina za žalujoče

Tridnevno druženje (11.-13. 11. 2011), ki smo ga v Ignacijevem domu namenili žalujočim, je udeležencem prehitro minilo. V miru in tišini, v varnem okolju drugih žalujočih in ob Božji besedi so se srca odpirala in razgrnili smo rane, ki jih nosimo v srcih. Za nekatere smo vedeli, nekatere so se prikazale iz pozabe …  Čas nam je prehitro mineval, ko smo se odprli drug drugemu, saj smo čutili, da vsak udeleženec natanko razume, o čem govorimo – enaka ali podobna izkušnja zbliža človeška srca in daje občutek varnosti …

Najti v svoji bolečini žarek upanja, luč na koncu temne doline – tudi in predvsem to je namen te skupine – in iskali smo … Božja beseda je bogata in če ji prisluhnem, spregovori prav meni …

»Vse ustreza moji duši,« je nekdo napisal v refleksiji za voditelje. Ko smo se morali raziti, smo si želeli, da bi se še srečevali, iskali možnost in jo našli.

Dober dan, žalost. Skupina za žalujoče, se bo sestajala v Ignacijevem domu vsako tretjo nedeljo ob 17.30. Skupina je odprta za vsakogar, ki želi o svojem žalovanju spregovoriti med drugimi žalujočimi – ali pa samo poslušati, kako s svojo izgubo živijo drugi.

Za več informacij se obrnite na go. Miro Dobravc, GSM: 040-898-194 ali e-mail: mira.dobravec@gmail.com.

 

Še nekaj mnenj udeležencev:

»Zadovoljna sem z domom, s programom, z izborom besedil iz Svetega pisma in z videnjem tako mnogih plati žalovanja in žalujočega …«

»Pomembno spoznanje zame je bilo, ko sem našla, zakaj in kje se je moje žalovanje zataknilo.«

»Odlično, vrhunsko. Verjetno je voditeljema to uspelo, ker sta nas popolnoma predala Bogu in Mariji.«

»Spoznavam, da se je treba bolj poglobiti v Sveto pismo. Tu dobiš več za življenje.«

»Zadovoljna sem s čudovitimi mašami, celotnim programom, načinom podajanja in ker smo lahko govorili kolikor in kar smo želeli. Nisem vedela, da trpim zaradi potisnjene, zamrznene žalosti. Pot se zame začenja znova. »

»Najlepša hvala. Naj Bog blagoslavlja vaše delo in življenje. Tu sem lahko dala ven (čeprav težko) tisto, za kar sem mislila, da nihče ne razume. Hvala za to empatijo do nas vseh in za pogovore.«

»Po teh dneh spoznavam, da je moja žalost in jeza še globoko v meni. Odločila sem se spremeniti odnos do sebe, do svoje žalosti in zamere. Všeč mi je bilo in bi se še kdaj udeležila. Da pogledaš, če si na pravi poti!

»Tema žalovanja je bila enkratna. Že zato, da lahko brez zamer in zadržkov poveš, kaj te žalosti, jezi, boli … Želim, da bi nadaljevali srečanja in si odpirali pot do novih spoznanj in do svojih občutkov, ki so bila zatrta, ukleščena, pozabljena …«

»Iskrene pohvale za pristno človečnost in za poglobljeno duhovno vodstvo …«

»Kljub realnosti zunanjega posvetnega življenja obstajajo kraji, kjer človek dobi konkretno možnost duhovnega poglabljanja, učenja, pomoči …«

»Veselje je zdaj globoko …«