Odmev: Lectio divina in Trenutek za Srce (Gabika Vurcer: … so besede zapisane ravno in le zame)

med_061Včerajšnja nedelja Svetega pisma je bila res … preprosto čudovita … Zame že. Sama sem bila spodbujena, da zapišem, kaj mi pomeni Sveto pismo. In zapisala sem takole:

“Mir … Spodbudo … Veselje … Včasih tudi nemir … Vse to v meni spodbudijo besede, zapisane v Svetem pismu. Dajejo mi zagotovilo, da nikoli, res nikoli nisem sama, ampak je Bog vedno in povsod z menoj. V luči tega spoznanja lažje sprejemam krivice, razočaranja, bolečine, preizkušnje …”
Da. Preizkušnje. Nemalo jih je bilo do sedaj in kako težke so bile. Na trenutke se mi je zdelo, da jih ne zmorem nositi; da mi je Bog naložil preveč − več, kot zmorem sama nositi: neozdravljiva bolezen …, smrt bližnje osebe …, izgubljenost sina … Enostavno za človeka preveč. V trenutku nemoči, ko se je vsa teža tega sveta naenkrat zrušila name in nisem videla izhoda, sem s strani našega g. župnika prejela vaš link “Trenutek za Srce”…

Ni me sram priznati, da sem kar nekaj ur  in solznih oči prebedela ob zapisanih besedah … Se mi je zdelo … ja. Da so besede zapisane ravno in le zame! Ravno za tisti trenutek. Še danes, kar nekaj časa po tem, sem  mu (našemu župniku)  neizmerno hvaležna za to dejanje spodbude in podpore … Odveč je navedba, da so me vaše meditacije vedno znova in na vedno drugačen način dotaknejo. Me obogatijo. Spodbudijo v meni razmislek o mojem življenju. In me spodbudijo k dobremu. Boljšemu. Zato z veseljem posredujem vašo spletno stran naprej svojim prijateljem. Vedno znova in znova.

Gabika Vurcer