Odmev: Duhovno-družabni dnevi za starejše, december 2018

Moji vtisi s srečanja

Od 10. do 13. decembra sem bila na duhovno-družabnih dnevih za starejše »Starost je modrost«.  Vsebina programa je bila vabljiva. Rekla sem: »To je nekaj zame! Potrebujem več duhovnosti v adventnem času, pa tudi druženja v teh kratkih zimskih dneh.«

Bilo mi je lepo. Vse dni sem bila srečna. Najlepše so bile svete maše v Kapeli našega Gospoda. Vsak mašnik  je po evangeliju pripravil nagovor. To so bile preproste, globoke in življenjske razlage evangelija, da bi človek poslušal in poslušal. Vsakokrat sem čutila, da je Jezus res z nami, da sem Božji otrok – sprejeta in ljubljena. Nepozabno! Pa obhajilo pod obema podobama, molitve po obhajilu – lepo, lepo. Kapela je eno samo bogastvo v skromnosti.

Vsi voditelji so bili izredni. Niso dosti govorili. Hoteli so, da govorimo mi. Tako smo »pobrskali« po svojih spominih, bolečinah in ranah ter pripovedovali … Ugotovili smo, da ne slišimo drug drugega, ker smo tako zazrti v svoje tegobe, rane in zamere, da drugih ne poslušamo.

Voditelji so nam pomagali do mnogih spoznanj, nam dali skozi vsebino pogovorov veliko spodbud, nam pokazali, da nismo nikdar sami; ne v stiski ne v veselju, če zaupamo BOGU. Vzpodbujali so nas k hvaležnosti. Vse nam je darovano: talenti, zdravje, veselje, hrana, pijača, …

Največja opora pa nam mora biti molitev. Ne kakršna koli. Molitev, ob kateri se zavedamo, da je Bog z nami, nas sliši in uslišuje! Ne ozirajmo se v preteklost, živimo sedanji trenutek, glejmo tisto, kar je dobro, kar lahko storimo, ne tistega,  česar ne zmoremo. Veselimo se tega, kar imamo in ne žalujmo za tistim, česar nimamo.

Vsak dan je bil duhovno bogat. Poskrbeli so za dobro hrano, prijetna druženja, dobro počutje, za duhovne pogovore in spoved.

Razšli smo se s stiskom rok, iz katerega je bila čutiti ena sama hvaležnost za duhovno bogastvo, nova spoznanja in v zavedanju, da nas ima Gospod rad, zato ljubimo tudi mi drug drugega.

Marija Dragica Janša

Kočevje, 16. december 2018