DVŽ – Duhovne vaje v vsakdanjem življenju

Že sv. Ignacij je predvidel to možnost za tiste, ki so tako močno vpeti v ritem vsakdanjega življenja, da se ne morejo odmakniti za DV v poseben kraj za določen čas, pač pa jih opravljajo znotraj vsakdanjega življenja. Obenem je ta način izredno dragocen, saj nudi nekaj, kar DV vaje v odmiku ne nudijo: povezanost z Bogom v vsakdanu. DVŽ vključujejo vsakdanjo osebno molitev ob Božji besedi, srečevanja in podeljevanja spoznanj in izkustev v skupini ter pogovore z duhovnim spremljevalcem/-ko.

Sv. Ignacij želi, da bi našli Boga v vseh stvareh, zato ga ne iščemo le v za to določenih molitvenih vajah, temveč v vseh trenutkih dneva. Tako dobi vsakdanjost opravil, del, skrbi, nov pomen in novo pozornost. Oseba prepoznava izzive in Božjo željo, da se daje na razpolago Bogu. V tem smislu so DVŽ zelo dober način.

Prednosti DVŽ: Okrepi se navada redne molitve v vsakdanu; udeleženec/-ka vedno znova dobi spodbude, da v vsakdanjih dogodkih in srečanjih išče in najde Boga; to je vaja za razločevanje duhov v konkretnosti vsakdana; tako se bolje dopolnjujeta delo in molitev; izogne se občutku “tople grede”, ki ga lahko dajo nekajdnevne DV v odmiku, saj ostane sredi svojega stvarnega življenja. Namreč, osebno srečanje z Bogom v nekajdnevnih DV je močan čas milosti, ki ga je oseba deležna. Toda v vsakdanu življenja je ta milost lahko izgubljena, preden postane del življenja. DVŽ pomagajo k odkrivanju navzočnosti Boga v življenju in učenje kako živeti v zavesti Božje navzočnosti.

Težave DVŽ: Težko si je vzeti vsak dan primeren čas in prostor, ki ga ta način zahteva; pritisk zahtev dela je za osebo lahko ovira, da bi se posvetila Bogu, sebi in drugim. Potrebna je velika odločnost in vztrajanje.