Navodila za delo v skupini za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti

Navodila za delo v skupini za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti2020-02-07T11:45:43+02:00

Uvod
Potek srečanj
Čas in kraj srečanja in prispevek
Informacije in prijave
Pravila za delovanje skupine
Koristnost srečanj
Skupinski dogovor
 

Uvod – knjiga Patricka O’Malleya Getting Grief Right (Kako sprejeti žalovanje?)

 Navodila temeljijo na izkušnjah terapevta Patricka O’Malleya in njegovi knjigi Getting Grief Right (Kako sprejeti žalovanje?) ter želi pomagati posamezniku in skupini, da bi našli zgodbo ljubezni v žalosti svoje izgube ljubljene osebe ter odkrili njeno pomembnost in dragocenost. Ravno zato je tako koristno pisati in povedati svojo zgodbo – na iskren način izraziti, kaj se je zgodilo z vami in njim/njo, ki ste ga/jo izgubili. Zgodbo, ki razkriva lepoto, bolečino in prepletenost vaših čustev.

Zgodba ljubezni v žalosti izgube ima tri poglavja. Prvo poglavje se nanaša na zgodbo o navezanosti na njega/njo, ki ste ga/jo izgubili. Drugo poglavje odkriva okoliščine smrti, njene posledice, kot je pogreb, obiski v tistem času in ostali obredi, ki jih imamo ljudje ob smrti ljudi. Tretje poglavje je opis življenja po izgubi − življenja, ki se odvija. To tretje poglavje se bo nadaljevalo do konca vašega življenja. Zato je priporočljivo, da pišete svoj dnevnik, vaše tretje poglavje. Žalovanje je za vsakega drugačno − a vendar je čisto vsaka zgodba vredna, da je izrečena in slišana.

Nikdar ne bo dovolj poudarjeno, da izguba ni izkušnja, ki jo je treba predelati, temveč da je to zgodba o odnosu, ki se je s smrtjo spremenil. Ta zgodba naj bi postala del večje zgodbe preostalega življenja.

Navodila za delo v skupini ne želijo dajati točno določenih navodil za žalovanje ali za upanje, ki bodo omogočila najti rešitev ali sprejeti žalovanja. Ne odgovarjajo na vprašanje, kaj je pravilno žalovanje in kaj ne. Ni namreč pravilnega ali napačnega odgovora.

Avtor navodil je zaradi svojih dolgoletnih izkušenj z žalovanjem ljudi, ki jih je srečal tudi kot terapevt, prepričan, da bo vsakdo, ki bo »delal« po teh navodilih, pridobil naslednje:

  1. spodbude za razmišljanje o vidikih svoje zgodbe o izgubi, ki jih prej ni imel,
  2. pomoč pri iskanju spominov za svojo zgodbo, ki mu bodo v pomoč pri razumevanju svojega odnosa do tistega, ki ga je izgubil, in tako tudi naravo svojega žalovanja,
  3. navdihe za nova vprašanja, ki bodo spodbudila nadaljnji razmislek o zgodbi o svoji izgubi,
  4. pomoč pri organiziranju svoje zgodbe iz številnih delov v bolj povezano celoto,
  5. pomoč h globljemu razumevanju, da se njegova zgodba žalovanja nadaljuje in bo vedno na nek način navzoča.

 

Potek srečanj

 Skupine za žalujoče je odprta za vse, ki trpijo zaradi kakršne koli izgube ljubljene osebe. Skupina je odprta in tako poudarja resničnost univerzalnosti izgube in številnih njenih oblik. Zgodbe o žalovanju bodo povezale skupino na neki globlji ravni. Pomembno je le to, da se člani skupine zavežejo k deljenju in poslušanju z odprtim srcem in duhom.

Avtorjeve izkušnje kažejo, da bi moral vsak, ki je izgubil ljubljeno osebo, počakati vsaj okrog pet mesecev, preden se pridruži skupini za žalujoče. Pred tem je zelo verjetno, da bo njegova izkušnja preveč prekrita z raznovrstnimi čustvi in mislimi ter bo zato težje ubesedil celotno zgodbo o svoji izgubi. Tudi je manj možnosti, da bo že imel dovolj moči, da bi lahko sprejemal zgodbe drugih, kar pa je za dobro sodelovanje v skupini nujno potrebno.

Pomembno je, da je velikost skupine omejena. Zato je v skupini največ pet članov, tako da ima na srečanju vsakdo dovolj časa za podelitev svojih izkušenj in doživljanj.

Srečanja trajajo največ dve uri in se vedno končajo pravočasno. Daljša srečanja, zlasti ko člani govorijo o tako osebnih in večkrat čustvenih stvareh, povečujejo tveganje utrujenosti vseh navzočih.

Kraj srečanja je miren in zaseben. Tisti, ki se srečajo, sedijo okoli mize, kjer člani zlahka vzpostavijo stik z očmi, kar ustvarja okolje varnosti in odprtosti.

Časovni okvir in struktura sta nujna. Brez spoštovanja teh določil se člani skupine enostavno izgubijo ali postanejo preobremenjeni, kar povzroči, da niso več sposobni zagotavljati podpore drug drugemu.

 

Čas in kraj srečanja in prispevek

Ko se zbere od 4 do 5 žalujočih, ki želijo sodelovati v skupini in se obvezati, da bodo prišli na vseh šest srečanj vsaka dva tedna, se nanje doma pripravili ter se držali pravil srečanj, začnemo z novo skupino za žalujoče. Teh šest srečanj se odvije v treh mesecih. Ko se skupina konča, se lahko začne nova, ko so prijavljeni vsaj štirje. Tisti, ki končajo program skupine, se lahko potem sami odločijo, če želijo nadaljevati v kakšni drugi skupini za žalujoče.

Srečanja so v Ignacijevem domu duhovnosti (Ulica stare pravde 11, Ljubljana, https://ignacijevdom.si/) vsakih štirinajst dni ob četrtkih, običajno od 18.00 do 20.00. V skupini je največ pet žalujočih.

Prosimo za prostovoljni prispevek, s katerim se krijejo stroški priprave in izvedbe srečanj, kot tudi za uporaba prostorov. Kdor ne zmore, naj čisto svobodno pove in mu ni treba ničesar prispevati. Hvaležni smo za vsak dar, saj nam bo v pomoč tudi za razvijanje tega duhovnega programa.

 

 Informacije in prijave

Več informacij lahko dobite na naslovu ivan.platovnjak@rkc.si ali po telefonu: 051 613 373.

Na ta zgornji naslov se tudi prijavite.

Kdor bi se rad srečal še s kom drugim, ki ima tudi sam izkušnjo žalovanja in delovanja skupine za žalujoče po tem programu, se lahko obrne name in mu bom posredoval kontakte žalujočih, ki so pripravljeni se srečati z vami osebno in vas resnično poslušati z vsem srcem in močjo.

Več informacij o načinu dela in o žalovanju na sploh lahko dobite tudi na https://duhovnoizpopolnjevanje.home.blog/category/zalovanje/

 

Pravila za delovanje skupine

Vsak človek hrepeni po tem, da bi tudi drugi priznali in potrdili zlasti boleče dele njegovega bitja, življenja. Prav zato mu lahko celostno poslušanje drugih pomaga razložiti zgodbo na načine, ki jih morda sam ne bo zmogel.

To dejanje medsebojnega zaupanja in delitve je samo po sebi velika nagrada za vsakega, ki je tega deležen. Malo človeških interakcij je tako dragocenih kot tovrstna intimnost. To ne pomeni, da bo delitev vaše zgodbe žalosti z drugim/i enostavna. Potrebno je veliko poguma, da boste lahko delili svojo zgodbo z drugim/i. Toda ne prikrajšajte sebe in drugih za bogastvo te izkušnje. Kako deliti svojo zgodbo in kako sprejemati zgodbo drugih, se je seveda potrebno naučiti.

Knjiga Kako sprejeti žalovanje? opiše in okrepi vašo notranjo željo, da bi skozi zgodbo dali smisel svojemu življenju tudi zdaj, po izgubi ljubljene osebe. Nekatera vprašanja in vaje bodo bolj ustrezale enim kot drugim. Nekatera bodo lahko vplivala na vas na načine, ki jih ne boste pričakovali. Pustite jim, da vas vodijo. Bodite svobodni. Niso tu zato, da bi ustvarila na vas pritisk. Izberite, kar potrebujete, kar res ustreza vam. Vi sami najbolje veste, kaj je dobro za vas. Ni nujno, da člani skupine preberejo knjigo. Dovolj je, da vsak sledi vprašanjem, ki mu želijo pomagati raziskati njegovo izkušnjo žalovanja.

 

Koristnost srečanj

Različne podporne skupine ponujajo podporo tistim, ki jim je breme skupno. Pomoč temelji na predpostavki, da bodo tisti, ki imajo podobne izkušnje, sposobni razumeti in sočustvovati drug z drugim na načine, ki jih ne morejo drugi, ker takšnih izkušenj nimajo. Podporne skupine so se v zadnjih desetletjih močno razširile tudi zaradi osamljenosti in izoliranosti, ki jo mnogi občutijo v sodobnem svetu, in tudi iz globoke človeške potrebe po povezanosti.

Skupine za žalujoče torej obstajajo, da zapolnijo praznino tistim, ki se počutijo v svojem žalovanju sami in osamljeni. Za našo kulturo je precej značilno, da prijatelji in družina žalujočega relativno hitro prenehajo podpirati osebo, ki žaluje v tem njenem procesu. Tako mnogi žalujoči nimajo kakršne koli podpore v svoji skupnosti, da bi lažje preboleli izgubo ljubljene osebe. Posebej v takih primerih je lahko skupina za žalujoče dragocen nadomestek oziroma pomoč.

 

Skupinski dogovor

Za katero koli podporno skupino je nujno potrebna čustvena varnost. Vsak njen član mora biti prepričan, da ga ne bo nihče sodil ali kritiziral in da bo vse, zaupano v delitvi, ostalo med člani skupine.

Odnosi med člani skupine se bodo razvijali. Glede na medsebojno poznavanje članov skupine, lahko pridejo v času medsebojnega zbliževanja obdobja nelagodij in napetosti. To je povsem normalno in potrebno, saj člani razvijajo medsebojno zaupanje. Če se upoštevajo pravila delitve in struktura srečanja, se medsebojni odnos hitro razvije.

Če je le mogoče, naj bi člani skupine prebrali 12. poglavje knjige Pravica do žalovanja pred prvim, najkasneje pa pred drugim srečanjem.

Člani skupine se morajo soglašati tudi z naslednjim:

  1. Biti pripravljen zavezati se, da se bo udeležil vseh srečanj.
  2. Spoštovati časovni okvir in si ne vzeti več časa za delitev, kot je določeno.
  3. Zavedati se, da so vse zgodbe članov o izgubi edinstvene in jih je treba kot take spoštovati. Misli in občutki, ki jih člani skupine delijo, niso niti pravilne niti napačne.
  4. Spoštovati prošnjo vsakega člana skupine, da bi svoje zgodbe ne delil.
  5. Biti odprt za delitev svoje zgodbe do mere, ki mu ustreza. Biti pripravljen, da se bo skupina razvila v globini zaupanja.
  6. Z odprtim srcem poslušati zgodbe drugih. Vprašanje lahko samo odpira možnost pojasnitve in poglobljenega razumevanje izkušenj drugega. Ne dajati nasvetov, razen če član skupine zanje posebej prosi.
  7. Spoštovati zasebnost in zaupnost. To je ključno za ustvarjanje čustvene varnosti. Nič, o čemer se na srečanju govori, ne bi smelo nikoli zapustiti sobe srečanja.

 

 

p. Ivan Platovnjak DJ

Kontaktne informacije

Koledar dogodkov

<< Jul 2020 >>
ptsčpsn
29 30 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2