Sobe
Sobe so svetle, udobne, preproste in moderno urejene. Ogrevane pozimi in hlajene poleti. Vsaka soba ima svojo kopalnico s sušilnikom za lase in wc. V sobi je poleg postelje, ki vas pričaka sveže napravljena v sončni posteljnini, tudi ogledalo, miza in omara, kamor lahko odložite vse, kar boste prinesli s seboj. V vsaki sobi je pomožno ležišče običajne velikosti, ki se lahko odpre, če bi bilo potrebno za sostanovalca. Tudi zanj je pripravljena omara in zložljiva miza. Pod vsako mizo je internetni priključek, na voljo pa je tudi brezžična internetna povezava. Sobo je možno zatemniti z rolojem. Ena soba je posebej prilagojena za invalide. V kolikor jo kdo potrebuje, naj to navede ob rezervaciji oz. prijavi.
 

Seminarski prostori
Ignacijev dom nudi prostore za predavanja in seminarsko delo različnih skupin. Vsi prostori so moderno opremljeni z možnostjo internetne povezave. Na razpolago so naslednji prostori:

  • avdiovizualno opremljena predavalnica za okrog 25 oseb,
  • seminarska soba za okrog 15 oseb,
  • dve sobi za delo po manjših skupinah.

 

Ignacijev dom duhovnosti bogatita dve kapeli. Ob vhodu v Ignacijev dom v objem usmiljenega Jezusa vabi kapela Božjega usmiljenja in nedolžnih otrok. Načrti za prenovljeno kapelo in njeno opremo so delo ge. ing. arh. Vere Turnšek. Tabernakelj z monštranco in okras na ambonu je delo in dar p. Marka Ivana Rupnika oz. Centra Aletti v Rimu.
Kapela je urejena v prostoru, ki je po II. svetovni vojni v nacionalirani stavbi Doma duhovnih vaj, takratni mestni porodnišnici, najprej služil kot porodna soba, nato pa je pod okriljem Zavoda za načrtovanje družine, poleg terapevtskih namenov, več kot desetletje služil kot prostor za izvajanje številnih splavov.

 

Kapela Našega Gospoda v tretjem nadstropju je namenjena gostom doma. Arhitekt kapele Robert Dolinar, ki je za svoje delo prejel častno priznanje za Interier leta 2011, je o kapeli napisal: »Enostavne oblike in naravni materiali kot zemlja, žito, volna, lan, les, so blizu človeški vsakdanjosti, vsak posamezni element v prostoru ali zapis na stenah pa predstavlja eno od značilnosti Boga, ki biva v srcu človeka in sredi vsega. Luč, ki sili iz zidov, rež ter stropov, spominja na Božji pogled, ki se vsiplje na človekove rane. Vse elemente v prostoru smo želeli postaviti v skladen medsebojni odnos, saj verjamemo, da je harmonija odsev obličja, ki ga človek neprestano išče.«