ODMEVI UDELEŽENCEV

Ignacijanske duhovne vaje na daljavo? V trenutni situaciji zaradi epidemije edina možna izbira. V drugačnih časih pa zelo dobra izbira, še zlasti če imaš družino in službene obveznosti. Sam si organiziraš dan, določiš čas za molitev in pogovor z duhovnim spremljevalcem, ki ostaja na »varni razdalji« in je hkrati tako blizu. Nikomur ni potrebno razlagati kam greš, kje si bil, kaj si počel, ker so duhovne vaje del tvojega vsakdana. Tudi tema VI STE VZTRAJALI Z MENOJ V MOJIH PREIZKUŠNJAH nagovarja vsak trenutek, saj živimo v času številnih preizkušenj. In preizkušnje so čas, ko nam Bog sporoča, da potrebujemo spremembo.
Bog tudi deluje na daljavo. Ni viden mojim očem, pa vendar čutim Njegovo navzočnost. Ni potrebno iskati signala, da bi internetna povezava delovala, ker deluje vedno in povsod, če le to dopustim. Še močneje je prisoten na najbolj odročnih delih naše dežele, kjer se ob pogledu naokrog zaveš lepot Božjega stvarstva.
Duhovne vaje ne poznajo omejitve gibanja, Božja beseda stopa v vse kotičke tvojega srca. V molitvi odkrivaš globine. Priporočljivo je, da vse to počneš »brez maske«. Pred Gospodom tako ni nič skrito. Na koncu poti spoznaš, da je najbolje, da tudi sam ničesar ne prikrivaš. Bog je Ljubezen in v Njegovih očeh si dragocen prav takšen kot si.
V teh dneh, ko je marsikaj zaprto, naj tvoje srce ostane odprto za Gospoda. Zato le pogumno na pot. Gospod že čaka tvoj prvi korak. Jaz sem ga naredila po dvajsetih letih. In … BILO JE DOBRO.
Priporočam Ignacijanske duhovne vaje – tudi na daljavo.
Darija

 
Že naslov me je spodbudil. Dolga pot je bila. 
Pred štirimi leti mi je umrl mož in sedaj je postala zrela odločitev, da se po več kot 30 letih vrnem k mami. 
Ena izkušnja duhovnih vaj na daljavo je že za mano in sem nekako vedela, da bi tudi v tej prelomnici v življenju rabila neko globoko izkušnjo Boga z božjo besedo.
Sicer imam službo z napornim urnikom, in prve dni ni šlo najbolje. Vendar sem vztrajala in se je obrestovalo. 
Prvi dan sem s Psalmom 91 odkrivala, boleče vprašanje Bogu, ki zagotavlja, da te ne bo zadela nesreča. Zakaj pa so me zadele take tragedije? V pismu Rimljanom 8 sem brala o upanju in potrpežljivosti. 
In da prav tako Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. 
Drugi dan sem v Jobu 1 se spominjala, kako sem zmogla tudi jaz govoriti “Gospod je dal, Gospod je vzel, hvaljeno ime Gospodovo. V Jobu 2 pa sem se znašla poražena in kot v Job 3 padla v nemoči. 
Tretji dan v Mr 4 sem se spomnila, kako sem šla tudi jaz na drugo stran in spoznala kaj je res. In v Lk 13 se spomnila spoznanja, da trpljenje ni kazen, ampak priložnost, da se spreobrneš. Četrti dan sem se v Mr 8 spomnila, ko sem sprejela svoj križ, življenje takšno kot je z vsemi vzponi in padci in da dati svoje življenje Kristusu, je največ, kar lahko damo. V Lk 24 imam kot na poti v Emavs tudi jaz večkrat zastrte oči in kolikokrat me Jezus preseneti ob lomljenju kruha. Mi odpre oči in nato izgine. In včasih vdihnem, kako me more pustiti samo? Ampak se hitro zavem, da Jezus želi, da grem naprej. Ni čas da bi obstala na lovorikah. Je še dolga pot. 
V petem dnevu v Rim 8 smo za zaključek okušali Hvalnico Božji ljubezni in pomirjena v tem, da smo izvoljeni skupaj s svojo krhko naravo in nas Bog opravicuje in v vseh teh preizkušnjah zmagujejo po njem. 
V čem pa lahko jaz zmagujem? Samo v boju nad samo sebo, nad svojimi strahovi, predsodki in ranjenostjo. 
Hvala vam za lepe nagovore in napotke po dnevih. Res zelo dobro pripravljeno. 
Marijana
 

V veliki hvaležnosti pišem svoj odziv na Ignacijanske DV, ki so se odvijale v času pred Vsemi svetimi na daljavo. Odločitev sem sprejela na hitro, saj sem v petek, 23. 10. izvedela, da bom vsaj teden dni na čakanju. Dobra izkušnja iz pomladanskega časa, ko so se DV tudi odvijale na takšen način, in pa čas, ki mi ga je Gospod podaril, so pretehtale in sem se prijavila. »Vi ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah,« korona pa je naraščala. Hvaležna, da sem se dala na razpolago in tako koristno izrabila čas. Udomačila sem se v svojem domu in prepoznala, po kolikih znamenjih v njem mi Gospod govori: kamenčki spodbude iz Stične (Bog je ljubezen, ne boj se …, živa vera …) školjke z morja, križ narejen izpod moževih rok, odprto Sveto pismo na polici, blagoslovljena voda, ki jo doma z možem še vedno redno uporabljava …
Gospod je bogato učil in govoril, spodbujal in razlagal, tako da sem lahko na koncu v vsej polnosti rekla skupaj z Njim: »V vseh preizkušnjah zmagujemo v njem, ki nas je vzljubil.«
Hvala vsem v Ignacijevem domu, da se dajete na razpolago in nam pomagate iskati poti k Njemu.
Florjana

DV na daljavo so nek nov izziv in v tem trenutku tudi edina možnost. Res ni lahko, sredi dela od doma, sredi domačih opravil, dnevnih obveznosti in problemov … dobiti miren kotiček za molitve, branje odlomkov Svetega pisma, razmišljanje …  pogovore. Ja, je naporno, a se izplača. Na koncu je veselje in zadovoljstvo toliko večje. DV vedno priletijo ob pravem času, DV so Dar, so Milost. Tudi, če na začetku niti ne slutiš, kaj ti želi Gospod z njimi sporočiti. Ko pride priložnost za DV, jo je treba zgrabiti!
Naslov teh DV je veliko obetal: »Vi ste vztrajali z menoj v preizkušnjah.« Preizkušnje – okrog in okrog, polno jih je. Dnevno se srečujemo z zgodbami bolezni, trpljenja, izolacije in osamljenosti, umiranja …  trpljene in strah, negotovost, obup … viharji in borbe, ki delujejo v ljudeh, v nas … Odločila sem se in ni mi žal. Po pravilu pa sem, že prvi večer spoznala, da sem prav v tem trenutku potrebovala ravno te DV.
Danes, po DV, zagotovo vem, da PREIZKUŠNJA PRIDE – potrebujem jo, da z njo duhovno rastem, se krepim, zorim … Dobro se zavedam svoje prve reakcije. Že ko samo pomislim na njo, preizkušnjo … se v meni najprej pojavi strah, tesnoba, negotovost … Toda, imam vedno dve možnosti! Ali rešujem sama in se upiram, jezim, obsojam … kar je lažje in moja znana reakcija. Ali pa sprejmem in odgovorim z DA. Kaj bom izbrala? Odločam se …
Sprejmem preizkušnjo … in trpljenje, bolečino, negotovost, nemoč … DARUJEM, IZROČAM BOGU. A, ne sama! SKUPAJ Z JEZUSOM, ki je ob meni, vedno, vedno, vedno … On je zvest, ON PRIHAJA K MENI, On mi daje zatočišče v viharju, borbi. On mi pomaga hoditi to Pot Križa = Pot Ljubezni in mi stalno ponavlja: NE BOJ SE – JAZ SEM S TEBOJ, SAMO ZAUPAJ IN HODI.
Danes, želim hoditi … želim vztrajati z Njim v preizkušnjah. Hvala Bogu za DV, za takšno razvajanje, za takšno pomoč!
Mira

Ob koncu duhovnih vaj se počutim prijetno utrujena, ranjeni otrok v meni je potolažen, v duhu varno počivam »na blazini,« spravljena z mamo, hvaležna za delovanje Svetega Duha, v čudenju, kako Božja Previdnost vodi moje življenje, in hvaležna, ker je Gospod odgovoril na mojo ponižno in iskreno molitev.
DV sredi vsakdanjega življenja so izziv, v nekih trenutkih sem si želela biti v tišini, prednost pa je, da se naučiš prisluhniti Jezusu, BB v vsakdanjem življenju, odnosih, tam kjer živiš in delaš, v konkretnih življenjskih situacijah, biti z Jezusom tukaj in zdaj. 
Molila sem za svojega spremljevalca in zaupala, da bo Bog že poslal pravega. In tako se je tudi zgodilo.
N.