Ob koncu tedna sredi adventa (11. – 13. december) je Ignacijev dom ponudil duhovno obnovo prek spleta, na temo prošnje iz očenaša: Reši nas hudega.
Udeleženci (8) so se ob spremljanju p. Janeza Poljanška ustavili ob romanu Zločin in kazen Fjodorja Dostojevskega. To odlično delo velikega pisatelja je odstiralo pomenljive odgovore na globoka človeška vprašanja o zlu/hudem: odkod izvira, kako deluje in vstopa v naše srce, kakšno veliko moč dobiva, če se mu ne zoperstavimo pravočasno… Dostojevski seveda osvetli tudi pot odrešenja, očiščenja, odpuščanja, novega rojstva. Udeleženci so bili na koncu zadovoljni in hvaležni. Nekaj njihovih sklepnih misli:
- Dostojevski lepo vse osvetljuje z Božjo besedo. Po dobrih ljudeh, kakršna je v romanu uboga Sonja, se razodeva Bog. Njegova dobrota se sklanja k vsakemu.
- Nagovorila me je Sonja (prostitutka), ki ljubi (zločinca Raskolnikova) brez odpora, brez studa…
- Globoko sem hvaležna. Ljubezen je tista, ki odrešuje, tudi danes, na mnoge načine, potrebno je le opaziti…
- Hvaležna … Najbolj me je nagovoril lik Sonje, ki trpi zanj in z njim (z morilcem), ga ne obsoja…
- Trpljenje obrodi sad, kot seme, ki pade v zemljo in umre. Ljubezen Sonje, njeno trpljenje, je bilo rodovitno. Bog še vedno dela čudeže, potrebno je odpreti vrata, se odpreti.
- Nihče ni imun na zlo. Hočemo obvladovati svet – to je drža starega človeka. Bog nas ljubi in nikoli ne zapusti. Ljubezen nam nudi po bližnjem …
- Izredno zadovoljna, preseglo je vsa pričakovanja, odprle so se nove dimenzije. V Sonjini ljubezni je element tveganja, kar vrgla se je v to … Njeno dejanje je Bogočloveško.
- Lepa izkušnja. Sonja je vzljubila Raskolnikova, ko je bil še grešnik. Ali bi ona to zmogla, če ne bi sama toliko pretrpela? Trpljenje je velika stvar. Ali ga zato lažje prenašamo?
- “Treba je zraka, zraka, zraka …” smo brali v romanu. V Ljubljani je slab “zrak”. Sonja – polno Božjega v ubogi podobi…