Velika večina udeležencev je tokratno pripravo na zakon doživela kot zelo življenjsko. To lahko zaznamo iz nekaterih njihovih odmevov, ki so jih zapisali v spletni anketi na koncu vikenda.

Brez vsakega poučevanja in obsojanja
Zelo mi je bilo všeč, da je bil v ospredje postavljen najprej odnos med partnerjema − bodočima zakoncema, ki potem s cerkveno poroko v svoj zakon povabita Boga. Všeč mi je bilo, da niti na enem mestu nisem začutila kakršnegakoli »poučevanja« v smislu − to morate delati, da bo zakon dober. Vse je temeljilo na tem, kakšni ljudje pač smo, kaj vse se lahko zgodi glede same komunikacije … in kaj takrat lahko storimo − praktični primeri, zgodbe, v katerih se je gotovo vsak vsaj malo našel. Cenim tudi povezanost posameznih sklopov preko zgodbe (uvod z zgodbo; oče je vprašal svojega sina, zakaj se želi cerkveno poročiti) in vpletenost humorja (niste več otroci, ne morete več iti kar v hladilnik pri svojih starših) in siceršnji »praktični napotki« (brez tašč vašega partnerja ne bi bilo, a meje morajo biti). Všeč mi je bilo poudarjanje, da je odnos in način pogovora pomemben že sedaj in da ga poroka sama po sebi ne bo spremenila, kaj šele pričakovanje, da se bo spremenila oseba. Knjigo Pet jezikov ljubezni sva oba zasledila že nekaj let nazaj, ko sva bila še bolj na začetku najine zveze, obema je bila zanimiva in všeč. Je pa res, da so nama odnosi in komunikacija, psihologija človeka, stvari, ki so zadaj in se jih niti ne zavedamo, že v splošnem zanimive (Pet jezikov odpuščanja bo naslednja …). Pomembno mi je bilo tudi, da nisem začutila nobenega obsojanja, ne glede na to, kakšno življenje trenutno živimo − ali že živimo skupaj, ali smo že v ljubezensko-spolnem odnosu, itd. Skozi celotno pripravo je bila priprava na to, da bo lepo in manj lepo; da je to realnost. Na eni strani romantika (kaj vidite, ko pogledate svojega zaročenca), pogled, objem, poljub, na drugi pa dejstvo, da nas čakajo tudi nove situacije in tudi težave.

Z njo je bil zadovoljen tudi bodoči mož
Super izbira parov za pričevanja, njihovi nasveti in seveda predstavitev poteka cerkvene poroke in kaj to sploh pomeni. Všeč mi je bilo, ker sva celoten vikend veliko razpravljala in se pogovarjala o stvareh, ki so naju nagovorile. Predvsem me je presenetilo, kako je bil zadovoljen tudi moj bodoči mož, ki z duhovnimi obnovami ipd. nima ravno izkušenj in si je mislil, da ne bo tako zanimivo.

Uspela sva se močno povezati v parih sekundah
Najbolj pa mi je bilo všeč, da smo skozi vaje obudili oz. poglobili občutke do partnerja. Zelo zanimivo je bilo to, da sva se uspela v parih sekundah močno povezati in se pogovoriti o določeni zadevi. Le redko doživiš take občutke v parih sekundah. Hvala!

Najina vez se je še poglobila
S pripravo na zakon se je najina vez še poglobila. Preko predavanj in pričevanj parov sva dobila potrditev, da najin odnos gradiva v pravi smeri, da sva že do sedaj na pravi način reševala težave. Na drugi strani pa naju je priprava spomnila tudi na pomen molitve in odnosa do Boga, ki sva ga mogoče v preteklosti preveč zanemarjala.

Vse se je poglobilo
Kljub temu, da se nama je zdelo, da imava že kar podrobno dodelan načrt poroke in najino duhovno pripravo nanjo, sva vse skupaj s tem vikendom še poglobila. Utrdila je najin medsebojni odnos. Našla sva teme, o katerih bova še razpravljala in se pogovarjala. Slišala sva veliko poučnih izkušenj in priporočil, kje lahko najdeva in izbrskava raznorazne informacije, ki naju še oz. naju bodo zanimale.

Spolnost je Božji dar in je sveta
Zdaj se bova še bolj trudila za iskreno komunikacijo, predvsem v tem smislu, da se včasih zavedava, da mogoče stvari, ki si jih govoriva, niso pravilno razumljene. Prebrala si bova knjigo Pet jezikov ljubezni, Sveto spolnost in mogoče še kaj od knjig, ki so jih navedli pari. Marsikaj povedanega je v nama zbudilo še dodatno željo, da se še bolj trudiva, tudi kadar je težko, da bova skupaj rasla in se razvijala. Tudi pri spolnosti se bova še naprej pogovarjala o tem, kaj nama paše in kaj ne, da se bova zavedala, da je to nekaj svetega in dano od Boga. Predvsem pa se bova veliko bolj trudila tudi za skupno molitev, za začetek zjutraj in zvečer in pred obroki. Času pa bom prepustila, da se to razvije, saj moj bodoči mož vero in molitev doživlja drugače kakor jaz.

Potrebnost pozornega poslušanja
Kljub temu, da mislim, da znam poslušati, sem pri vaji poslušanja ponovno ugotovila, koliko samokontrole v resnici potrebujem, da osebe ne prekinjam, če sama vnaprej že vem tisto, kar bi mi želela ta povedati ali pa se mi zdi, da vem, katero besedo išče. Navado, da se drug drugemu zahvaliva (hvala za kavico, hvala za kosilo …) že imava, pa vendar sem preko priprave pomen zahvaljevanja še bolj ozavestila.

Molitev naju je najbolj povezala
Molitev na začetku in na koncu dneva naju je najbolj povezala od vsega. Do sedaj nisva molila kot par in je bilo to za naju nekaj novega in verjameva, da bova to prinesla v najin zakon. Bile so trenutki umiritve, zazrtja vase in v drugega. Čas za hvaležnost, za ljubezen, ki mi je dana, ki jo lahko izražam in občutim.

Za naju je bil to medeni vikend
Rada bi se zahvalila vsem pričevanjskim parom za njihova iskrena, poštena pričevanja ter deljenje izkušenj ter preizkušenj. Njihovo pričevanje me je še dodatno opogumilo, da je zakonska zveza prava odločitev in da se prav vsak par v svoji zvezi sreča s težkimi trenutki, ki pa so vedno rešljivi, le če se znamo o njih pogovoriti. Zahvalila bi se ge. zdravnici za njeno strokovnost in deljenje izkušenj iz ambulante. Hvala gre tudi p. Ivanu, da je znal povezati par z Bogom na način, da v ospredju ni bila molitev po obrazcih, ampak križ/pogled/objem partnerja. Lahko bi bila vsako leto obvezna obnovitev priprave na zakon, da bi vsako leto obnovili, kar smo se v tem vikendu naučili. Za naju je bil to medeni vikend in si želim, da bi bilo po poroki čim več takšnih vikendov.

Zbral in pripravil p. Ivan Platovnjak DJ