Dnevnik hvaležnosti: Ustavi se, da te duša ujame
Program je potekal od 15. do 17.oktobra 2021
Program mi je odprl eno popolnoma novo perspektivo na hvaležnost. Spoznala sem, kako pomembno je za notranji mir hvaležno srce; da hvaležnost ni dana sama po sebi in se je drže hvaležnosti treba učiti; ter obenem da je to milost, za katero lahko oz. moram prositi. In da so na poti do hvaležnega srca tudi ovire, ki se jih lahko naučimo prepoznavati. Program je po eni strani zelo preprost in zanj ni potrebno teološko predznanje, po drugi strani pa je globok.
Program je dragocen, ker nudi kratko umiritev, zaustavitev, možnost poglobljenega pogleda na stvarnost, ki jo živim, ki sem jo živel, v luči obdarjenosti. Nudi usmeritve, ki lahko pomagajo naprej vzgajati hvaležno, toplo srce, čisto srce.
Vpogled v hvaležnost je pomoč za bolj zdravo gledanje in doživljanje sveta ter čisti naše zapackane podobe o Bogu in o sebi.
Slišal sem veliko drobnih misli in nasvetov, kako biti hvaležen do sebe, drugih in Boga.
Program pomaga pogledati v celoti, razširitev ogleda s posameznosti, ki me boli, onkraj in širše – to dá drugačen pogled in počasi spreminja držo. Dejstvo, da je znotraj človeka (mene) ogromno polje možnosti, kjer lahko kaj spremenim, počasi preoblikujem – to daje upanja.
Spoznanje, da dar ostaja dar, četudi ni perfekten.
Ta program me je naučil že to, da sem se učila biti sama s seboj. Veliko preizkušnjo zame osebno je predstavljalo že to in tišina. Veliko lažje bom v vsakdanjem življenju premagovala konfliktne situacije in zapletenost medosebnih odnosov.
Pomembno se mi zdi učenje – in to mi je dal ta program – da imamo zelo veliko stvari za zahvaljevanje, a jih ne vidimo. Zdaj bom znala GLEDATI.
Prepoznala sem številne darove, ki mi jih je v življenju podaril Bog. Začutila sem močno potrebo, da o Božji velikodušnosti pričujem ljudem.
Program mi je dal spoznanje, da je hvaležnost pomembna in da to ni samoumevno.
Program pomaga ozavestiti vse dobro v našem življenju, česar sicer ne uspemo videti, začutiti kot blagoslov, kot milost.
Program pokaže, da se je dobro ustaviti, pogledati na drugo – svetlo stran življenja, na katero radi pozabimo oz. jo težke stvari prekrijejo. V poplavi vsega, kar doživljamo, potrebujemo čas, da se ustavimo in ponovno ovrednotimo stvari – ki niso samoumevne.
Izjemno sem hvaležna za priložnost biti v tišini sam s sabo. Kjer sem uspela zaslišati in začutiti milosti in blagoslove, ki mi jih Bog v življenju daje (in ki jih v vsakdanjem življenju ne uspem ozavestiti). Bogatejša sem za nov pogled na stvarstvo, življenje, ljudi, ki me obdajajo. Z večjo spoštljivostjo gledati na vse, kar nas obdaja – in na Boga, našega Stvarnika. Tako dobi naše življenje še večjo vrednost.
Program bi priporočila drugim, zato ker se v kratkem vikendu (včasih je realnost življenja takšna, da si težko vzameš več dni za duhovne vaje) uspeš ustaviti, biti dober dan in pol v tišini in spet začutiš, kako močno te Bog ljubi in obdarja, ker se spominjaš konkretnih darov in spoznavaš, kako pomembno je to prebujati in ohranjati v srcu.
V tem programu sem spoznala, kako pomembna je drža hvaležnosti v našem življenju: omogoča nam večjo polnost življenja. Gre za pot majhnih korakov, ki nam pomagajo dojeti, da stvari, ljudje, dogodki niso samoumevni, ampak so darovi, ki bogatijo naša življenja.
Program mi je bil dragocen, ker sem se lahko za kratek čas umaknila od vseh skrbi in se ustavila, spet naravnala na vse tisto, kar je bistveno, na iskanje in življenje odnosa z Bogom. Izhodiščni odlomki o učenju hvaležnosti, zahvaljevanju za darove in hkrati pomenu odnosa z Darovalcem, ki da’ daru še toliko večjo razsežnost in globino, o življenju v hvaležni drži, so me močno nagovarjali in me hkrati spodbudili k nadaljnjemu ohranjanju tega preprostega zavedanja v vsakdanu.