Odmevi na štiridnevne ignacijanske duhovne vaje: Troedini Bog je z menoj in v meni. Kje sem pa jaz?
26.-30. december 2022
Po božiču se je v Ignacijevem domu duhovnosti zbrala lepa skupina ljudi, ki so odgovorili na klic Svetega Duha, da se ustavijo in odkrivajo, na kakšen način so lahko s troedinim Bogom, da bo lahko v večji meri uresničil svoje odrešenjsko in zveličavno poslanstvo v njih in po njih v svetu, v katerem živijo in delujejo. Na koncu so nekateri izmed njih napisali svoje odmeve:
»Predzadnji dan v kapeli se mi je zgodila sinteza teh dni. Prvič sem prav zares začutila in vsaj malo dojela to trojstvo, ki se povezuje med seboj in z nami: Oče, Sin in Sveti Duh. In da ni Troedini nekje zunaj mene, ampak v meni in želi, da je navzoč v vsem – v mislih, besedah in dejanjih, da živim z Njim, ker me ljubi in sem zanj dragocena. Z mano želi biti v dihanju, hoji, hrani, v medsebojnih odnosih, v molitvi in preizkušnjah …, če mu le odprem vrata srca, ko trka. Želim! Pridi in vstopi!« (Anica)
»Iz duhovnih vaj odhajam z globoko željo in prošnjo: ‘Gospod, da bi te videla … Da bi opazila, kako mi prihajaš naproti, me iščeš, kličeš, vabiš, me spodbujaš, tolažiš, se mi podarjaš, mi služiš …Da bi te prepoznala skritega v obrazih ljudi, ki jih srečujem, s katerimi živim in delam. Da bi te prepoznala čakajočega v mojem možu … Da bi te videla, Gospod!’« (Irena)
»Že nekaj časa sem se spraševal, kakšen naj bi bil moj odnos z Bogom v praksi, v življenju. Je podoben medčloveškim odnosom? Bilo je nekaj dogodkov, ki so se mi zdeli kot Božji dotiki. Enako sem začutil ob jasnih nagovorih Božje besede.
Te duhovne vaje so mi močno razširile možnosti. Sedaj vem, da me troedini Bog nenehno nagovarja, da je vedno pobudnik odnosa. Nagovarja me z vsakim delom stvarstva, od atomov naprej (svetloba, vdih, grižljaj, voda, …). Nagovor je močan, saj mi to daje življenje. Nisem se zavedal, kako močno me nagovarja po bližnjem, saj smo ljudje Božja podoba. Odkritje je bilo, kakšno moč ima Božja beseda. Kako jo uporabiti pri kontemplaciji. Bog se me dotika tudi po moči zakramentov.
To bi rad počasi zaživel v svojem življenju.« (J.P.)
»Prišla sem utrujena tako, da sem potrebovala počitek – en dan sem prespala. Kmalu so se mi začele odpirati rane, za katere sem mislila, da so že pozabljene … Znova sem odkrila, da je življenje lepo. Z veseljem se bom vračala!« (Milena)
»Prišla sem raztresena, polna strahu, dvomov, izgubljena, brez kompasa … Tu sem se napajala z zastonjsko ljubeznijo, za katero sem pozabila, da mi je dana, in pozabila na njeno blagodejno nežnost in toploto. Ponovno sem se začutila ljubljena in pomembna Zanj. To je vse, kar potrebujem. Tako in s tem odhajam v svet. Naj se pustim nositi v Njegovem naročju.« (B.)
Zbral p. Ivan Platovnjak