Lahko sva se pogovorila o mnogih stvareh!
Vsak tematski sklop, ki smo ga obdelali, mi je pustil kako spodbudo, misel in opozorilo, na kaj morava biti pozorna v zakonu in na poti do njega. Priprava nama je omogočila, da sva se pogovorila o mnogih stvareh, o katerih sva se sicer že prej pogovarjala, zdaj pa sva se še bolj odkrito. Nekaj, čemur nisva namenila toliko pozornosti, ker sva se s tem ukvarjala samo individualno, je vključevanje Boga v najin odnos. S pripravo sva dobila sredstva in ideje, kako se tega lotiti skupaj.

Vsak par lahko veliko pridobi za življenje, če le želi!
Zaradi hitrega tempa življenja in prevelike mere obveznosti (tako službenih kakor osebnih) je bila možnost priprave preko spleta najboljša. Mogoče ni tako pristna, kakor bi želeli predavatelji in organizatorji, vendar menim, da je za posamezne pare ugodnejša (prevozi, prenočitev), obenem tudi ponuja visoko mero intimnosti, doma. Torej vprašanja, ki so jih postavili predavatelji (pričevalski pari) in organizatorji, menim, da se lažje pogovori doma, v dnevni sobi kakor v dvorani z drugimi pari. Koliko pa posameznik odnese od priprav na zakon, pa je odvisno od posameznika. Še tako dobro pripravljen program ne pomaga nekomu, ki ne sodeluje z zanimanjem. Zelo dobrodošle so dodatna literatura in smernice.

Odkrila sva dragocenost molitve!
Molitev in sveto mašo na tej pripravi si bova zagotovo zapomnila, ker sva v teh dneh prvič doživela molitve in mašo, ki bi bile namenjene prav parom in v katerih so bila vsa dejanja že vnaprej zasnovana za par (pogledi, objemi, blagoslavljanje s križem). Ta izkušnja je za naju dragocena, ker sva doslej to počela samo v najinih najintimnejših trenutkih domače molitve, tokrat pa sva za to dobila navodilo od zunaj. In čisto drugače je, če spodbuda za izražanje ljubezni pride od zunaj, ker nama je dala možnost, da sva prvič tudi javno prišla pred Boga kot (bodoči zakonski) par. Kar se tiče mojega osebnega doživljanja molitve, je bilo to zame prvo srečanje z obliko molitve, ki se približuje ignacijanskemu načinu molitve. O tem načinu molitve se zanimam v zadnjem času in zdaj imam spodbudo, da to svoje zanimanje bolj konkretiziram. V ta namen mi bodo gotovo koristne nekatere od vsebin, ki sva jih dobila.

Vključila sva Božjo »komponento«!
Nekako je bila najina pot do sedaj predvsem najina. V to nisva vpletala drugih, tudi Božje “komponente” ne. Iz pričevanj drugih parov je očitno, da je to nekaj običajnega. Ko pa se pojavijo težave, verjetno dobiš drugačno perspektivo o tem. Dejansko prej nisva ozavestila najine odločitve za zakrament − bila je pač nekaj samoumevnega, ker izhajava iz takih okolij.

Osvobodila me je zadržkov!
Iskreno sva se za pripravo odločila, ker je obvezna, vendar pa sem zelo hvaležna za to dragoceno izkušnjo, ki je občutno poglobila najin odnos. Moji zadržki so izhajali iz zelo slabih osebnih izkušenj iz otroštva, ko so bila podobna srečanja prepojena z obsojanjem in občutkom slabe vesti in manjvrednosti. Hvaležna sem za odprtost, ki mi je vrnila precej upanja v vero. Priprave na spletu so nama omogočile, da sva se v lastnem domu počutila varno in sva se lahko odprto in iskreno pogovarjala o temah, o katerih se pred petdesetimi pari nikakor ne bi želela in tudi ne bi bila sposobna.

Odkril vero, v kateri je možen iskren pogovor!
V splošnem sem pozitivno presenečen, saj sem pričakoval močno tradicionalno katoliško zadržanost in prepoved govora o določenih temah, ki so v praksi v 21. stoletju lahko popolnoma drugačne (in s tem ni nič narobe), kot so bile nekoč. Upam, da se bo vera naprej razvijala v to smer, da bo omogočala iskren pogovor in razvijanje osebne duhovnosti, ne pa vzpodbujala prepoved pred tabu temami, s katerimi se človek sreča hočeš/nočeš. Gotovo se pozablja na duhovno plat človeškega življenja, kar je po mojem mnenju povezano z mnogimi duševnimi stiskami, preobremenjenostjo in prekomerno kapitalistično naravnanostjo, vendar krščanstvo, s kakršnim sem imel stik v svojem otroštvu, žal ne prinaša primernih rešitev zame (in očitno tudi za mnogo drugih ljudi, ki opušča strogo tradicijo krščanstva).

Možnost odprtega pogovora!
Všeč so mi bila pričevanja parov, ki so zelo lepo delili, s kakšnimi izzivi se zakonca srečujeta in kako so jih premagali. Všeč mi je bilo, da smo med pričevanji in predavanji odpirali vprašanja, pomembna za naju, ki so nama služile kot iztočnice za poglabljanje spoznavanja drug drugega. Zelo lepo je bil predstavljen zakrament svetega zakona. Lepo je, da nas zakonci in pater spodbujajo, naj se odprto pogovarjamo o vsem, se poslušamo, sprejemamo in si odpuščamo. Bolj sem ozavestila, da se bova z zakonom odločila drug za drugega in da podlaga vsega niso samo čustva, marveč tudi zavestna odločitev.

Priporočava jo vsem parom!
Za pripravo na zakon sva se odločila, ker se želiva tudi duhovno pripraviti na zakon. Takih priprav je sicer več, ampak sva se odločila za to, ker me je med iskanjem po spletu ta najbolj navdušila. Ko sva se odločila zanjo, sta nama jo priporočila tudi prijatelja in najin duhovnik poročevalec, zato sva vedela, da sva se odločila prav. Priprava na zakon nama je omogočila, da sva se lahko o zastavljenih vprašanjih pogovarjala sproščeno, saj sva bila sama.

Zbral in uredil p. Ivan Platovnjak DJ