Vsakič, ko vstopim v Ignacijev dom duhovnosti in se udeležim katerega od njihovih programov, vem, da iz te hiše ne bom več stopila ista oseba. Vsebine se me vedno znova močno dotaknejo ter globoko zarežejo v moje bistvo. Še posebej navdihujoč mi je duhovni vikend, ki smo ga preživeli ob intenzivnem druženju s filmom Zrcalo Andreja Tarkovskega (postna duhovna obnova). S pomočjo trdnih temeljev, ki jih je z izčrpno razlago postavil p. Poljanšek, smo osem udeležencev postopoma gradili hišo, ki je na koncu imela ena vrata – vrata v svet izjemnega umetnika – ter osem različnih oken, vsakega s samosvojim pogledom v osebno zgodovino posameznika ter na svet, ki nas obkroža.
Priporočam vsem, ki želite pobrskati po svojem bistvu, se spustiti v srce, prevetriti notranjost in odgrniti kakšen zastor. Predvsem pa obogatiti ter utrditi verovanje.
N. S.