Ko se zbudiš s Svetim pismom
Vztrajna molitev z Božjo besedo nas vodi v odnos z Bogom, ko se rodijo zahvala, prošnja, molitev
Na duhovni poti iskanja Božje bližine je za marsikaterega kristjana njegov nepogrešljivi sopotnik Sveto pismo. V tej knjigi knjig Bog ljudem, da bi se jim razodeval, v svoji dobrotljivi naklonjenosti govori z Božjimi besedami, izraženimi v človeških jezikih.
A ljubezen do Svetega pisma nam ni prirojena. Treba je gojiti ljubezen in spoštovanje do Božje besede, zavest, da je dragocena, lepa, živa in močna, poudarja jezuit p. Janez Poljanšek, voditelj duhovnih vaj v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. »Jaz včasih predlagam v duhovnih vajah, da ko je človek zaspan, naj vzame Sveto pismo, ga objame ter zaspi z njim in se potem zbudi s Svetim pismom v naročju. S tem pokaže posebno ljubezen do Božje besede.«
Kako me je nagovoril stavek
Sveto pismo je po besedah jezuita p. Milana Bizanta dragoceno bogastvo, bodisi za molitev bodisi za branje. »Ko sem bil kot študent v skupini, kjer jim je bilo Sveto pismo zelo domače, sem prvič slišal, kako so govorili o tem, da jih je nagovoril stavek ali odlomek iz Svetega pisma. Zame je bilo to tako novo in potem sem počasi odkril eno veliko področje, kako živeti vero, molitev in odnos z Bogom.«
Človek mora prehoditi določeno pot za domačnost s Svetim pismom. Molitev po metodi lectio divina je eden izmed starodavnih, cenjenih in preizkušenih načinov, kako moliti in postajati domač s Svetim pismom. Lectio divina vodi molivca v intimen stik in odnos z Bogom po Njegovi besedi.
»Kar se mi zdi res pomembno, je tista osnovna drža, da odlomek iz Svetega pisma ni kar eno besedilo, ki ga jaz analiziram, ampak je to beseda Boga zame, je odnos – Bog, ki mi govori po besedilu, in jaz,« razloži p. Bizant. »Treba je veliko poslušati Božjo besedo, jo prebirati in še prebirati in potem Božja beseda v človeku začne delovati. Lahko spodbudi hvaležnost, prošnjo, hrepenenje, željo, začudenje, dialog. To pa je potem že odnos.«
S kakšnim tonom?
Ko človek osvoji Božjo besedo in jo bolje pozna, je potrebno potrpežljivo poslušanje, da zaznamo tudi ton, s kakršnim je Božja beseda povedana. P. Poljanšek spomni, da v Svetem pismu Jezus v prispodobi pravi, da gredo ovce za njim, ker poznajo njegov glas (prim. Jn 10,4). »Ne pravi, poznajo moje besede, ampak moj glas. Zato se tudi mi po-
glabljajmo v Božjo besedo tako, da zaznamo ton, s katerim je povedana, naklonjenost do nas, ljubezen tistega, ki govori, ki je v tej Besedi. Tudi starši otrokom marsikaj rečejo, ukažejo in otrok mora začutiti ljubezen in na-
klonjenost v tistem glasu. V Božji besedi je vedno ta Božja naklonjenost. V Stari zavezi piše, da se je Bog nagnil k ljudstvu (prim. 5 Mz 7,7), Božja beseda je izraz Božjega nagnjenja, približevanja k nam. Kot mati, ki se skloni k svojemu otroku, tako se Bog sklanja k nam, prihaja k nam in se nam razodeva v Božji besedi.«
»Prežvekovanje« Besede
Molitev po metodi lecio divina, ki izhaja iz meništva, je usmerjena v odnos in srečanje z Bogom, v domačnost z Božjo besedo. Je duhovno prebiranje Božje besede, polne Svetega Duha, in vzpostavlja odnos z Bogom prek Besede.
Klasičen lectio divina ima štiri korake: branje besedila (lectio), premišljevanje (meditatio), osebna molitev k Bogu (oratio), na koncu pa še kontemplacija (contemplatio) – okušanje Božje bližine in vsega, kar je Beseda prebudila.
»Ko v prvem koraku beremo svetopisemsko besedilo, ga je treba večkrat prebrati, da izstopi kakšen stavek, kakšna beseda, kjer me Gospod bolj nagovarja,« razloži p. Bizant.
Pri meditaciji je dobro, če Božjo besedo »prežvekujemo«, pravi p. Poljanšek. »Potrpežljivo premišljujemo, ohranjamo Besedo v srcu in ne pustimo, da jo ptice poberejo in odnesejo. Ptice so razne skušnjave in raztresenosti. Če se osredotočimo na te ptice in jih odganjamo, ne bo pomagalo, ker prihajajo od vseh strani. Zato je bolje, da se zelo posvetimo Besedi, jo pokrijemo in varujemo. Potem bo počasi začela rasti, in kot pravi prilika iz evangelija, bo zraslo veliko drevo, kamor bodo lahko ptice prišle in ne bodo več škodovale; pomeni, da razne misli in raztresenosti ne bodo več delale škode. Ko Božjo besedo varujemo in vztrajamo pri njej, nas pripelje do odnosa z Bogom, ko se rodijo zahvala, prošnja, molitev.«
Ko molimo s Svetim pismom, nam je darovan Božji pogled in zavedanje, da smo videni, da nas Bog obiskuje, vidimo dragocenost tega, da se Bog sklanja k nam in nas išče.
Spregovori v pravem trenutku
Kako v meni deluje Božja beseda
Prek različnih izobraževanj in usposabljanj sem spoznavala bogastvo Svetega pisma in se učila moliti ob Božji besedi. Ta je živa, dejavna in vpliva na moje življenje. Osvobaja me neurejenih navezanosti in egoističnih teženj, saj moje srce usmerja k Drugemu. »Ker nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih sovražnikov, ampak si prosil zase razumnosti za pravo razsojanje, bom storil po tvoji besedi« (1 Kr 3,11-12). To so Božje besede, ob katerih preverjam svojo molitev in so jamstvo, da bo tudi uslišana in rodovitna. (Danica Fornazarič)
V času aktivne vključenosti v pastoralo sem v Božji besedi črpala moč za vse napore, predvsem pa me je ohranjala duhovno živo. Z leti se je v meni nabral zaklad besede, ki se ga niti sama nisem zavedala. A ko so nastopile preizkušnje, je Gospod spregovoril tisto tolažilno besedo, ki sem jo v določeni situaciji potrebovala. Sedaj, ko sem upokojena, si za »sončenje« ob Gospodovi besedi vzamem redno uro časa, ostajam zvesta odlomku dnevne Božje besede. Ustavim se ob posamezni besedi ali stavku, ki me nagovori, ga ponavljam in v njegovi luči gledam svoje življenje, pa tudi vse druge dogodke. Pozorna sem na to, da vse in o vsem pripovedujem Gospodu in se ne vrtim okoli problema ali okoli sebe. V luči njegove besede vse dobiva smisel in lepoto bivanja. (Dr. Marija Sraka)
Vsakodnevno se srečujem z Gospodom v molitvi, ko premišljujem Božjo besedo, molim z obrazci ali pa se enostavno pogovarjam z Jezusom, ga prosim, predvsem pa čutim potrebo po zahvali za vsak trenutek svojega življenja. Spominjam se preteklih dogodkov, ko sem se v preizkušnjah skupaj s svojimi bližnjimi počutil nemočnega pred Njim, pa takrat enostavno nisem mogel najti besed, ki bi jih namenil Bogu. Zdaj me potolaži ponavljanje obrazcev ali prebiranje Božje besede. Takrat začutim Božjo bližino in tolažbo. Tako zelo, da zdaj vse potrebne preizkušnje pripisujem Božji ljubezni in ta občutek ljubljenosti vsakodnevno nosim s seboj v srcu. Čutenje Božje bližine je resničen zaklad, ki me tolaži in mi v težkih trenutkih vliva pogum ter se ob tem lahko vedno znova veselim miru, po katerem hrepeni moje srce. (Tadej Hrastnik)
Iz niza člankov o molitvi (3. del), ki so v letu 2024 izhajali v Družini – avtorica Tatjana Hudomalj