Omogočajo zakonskim parom, da se odmaknejo od vsakdanjega hitenja. Vzamejo si čas drug za drugega, v zavedanju navzočnosti Boga, ki jih je poklical v zakonsko življenje. Z zakramentom zakona jih je posvetil in jim dal sebe kot vir medsebojne ljubezni in spoštovanja. Zakonci so vabljeni, da si vsak zase vzame čas za osebno premišljevanje Božje besede in o različnih temah iz zakonskega in družinskega življenja v luči Božje besede.
Udeleženci si nato med seboj delijo to, kar jim je bilo dano v osebnem molitvenem premišljevanju. Tako vadijo v poslušanju Boga in v medsebojnem spoštljivem poslušanju, da bi lahko še globlje spoznali Boga in v Njem sebe in drug drugega. Začutijo njegovo zastonjsko ljubezen do njih in do sozakonca. Na ta način odkrijejo navzočnost Boga v svojem življenju ter kako jih Bog nežno ljubi in spoštuje po sozakoncu, otrocih, Božji besedi, zakramentih, osebni molitvi in tišini.
Tovrstni duhovni programi omogočijo srečanje z drugimi zakonskimi pari, ki prav tako želijo rasti v medsebojni ljubezni in spoštovanju ter odpiranju Božji ljubezni in načrtu za njihov zakon. Po tej izkušnji odkrijejo, da niso sami na tej poti in da jih Bog kliče, da so drug drugemu v oporo. Tako doživijo tudi dragocenost občestva Cerkve, bratstva in sestrstva v Kristusu.
Duhovni programi za zakonce dajejo priložnost za obnovitev milosti, ki sta jo zakonca prejela po zakramentu zakona. Tu lahko poživita to, kar v vsakdanjem vrvežu in sredi preizkušenj ne zmoreta doživeti. To je čas ozaveščanja čudovitega Božjega daru, ki ga je vsak izmed njiju deležen po sozakoncu, in zahvaljevanja Bogu drug za drugega in drug drugemu. To je tudi čas, ko preverita, kako živita dar zakramenta zakona in skupnega iskanja, kako ga lahko še bolj v polnosti živita in postajata drug drugemu to, kar si vsak zase in skupaj srčno želita.
Duhovni programi so namenjeni vsem zakoncem, tudi tistim, ki menijo, da jim je vera tuja.
Običajno trajajo en vikend, lahko pa tudi več.