Ob vstopanju v adventni čas in novo cerkveno leto (od 27. do 29. novembra 2020) je v organizaciji Ignacijevega doma duhovnosti in pod vodstvom p. Ivana Platovnjaka potekal Duhovni vikend za zakonce.

Duhovni vikend je zaradi nevarnosti okužb pred korona-virusno boleznijo potekal na daljavo, kar je v tem času dobrodošla novost, ki jo omogoča sodobna tehnologija. Konkretno je to pomenilo, da smo se pari po urniku pridruževali skupnim srečanjem, ki so potekala prek aplikacije Zoom, vaje oz. pogovore pa smo imeli v parih doma. Vikenda se je udeležilo 11 zakonskih parov iz različnih koncev Slovenije. Na ta način žal nismo mogli biti deležni udobja in gostoljubja Ignacijevega doma, nismo se mogli osebno srečevati, pa tudi rahle tehnične motnje so nas občasno opomnile, da smo povezani prek računalnikov. Je pa po drugi strani takšen način za marsikoga organizacijsko in tudi finančno ugoden in dosegljiv. Gre pa še za druge prednosti, na primer: z duhovno vsebino se posvečuje domači prostor (vsakdanje in realno okolje), kjer zakonca bivata, živita; ni potrebno iti od doma in iskati varstva za otroke, če so ti še mlajši ipd.

Osrednji vsebinski poudarek duhovnega vikenda je bil vezan na razmislek o tem, kako je Bog navzoč v zakonskem življenju. P. Ivan nas je vodil prek različnih vaj (pogled, objem, pogovor med zakoncema …), da smo lažje ozaveščali resničnost Božje prisotnosti v naših zakonskih odnosih. Sproti nam je na e-naslove pošiljal tudi gradivo in vprašanja, kar nam je v vmesnem času služilo za premislek in pogovor. Navajava nekaj poudarkov: Bog je v Jezusu Kristusu postal človek, da bi nam nazorno pokazal, da je on Bog z nami (Emanuel). Vprašanje pa je, koliko mi dopustimo, da je z nami in koliko to dopustimo tudi drug drugemu. Ne morem biti možu žena (in obratno), če mi on/ona tega ne dopusti. Ko dopustim, pa se to lahko zgodi. Verujemo, da Bog živi v nas. Blizu nam je v vsaki situaciji. Verujemo, da je Bog navzoč v zakonskem odnosu, saj je ta odnos posvetil še posebej z zakramentom zakona.

Kakor nam je blizu bitje srca, tako blizu nam je Bog. Toda, kot se bitja srca pogosto ne zavedamo, tako je tudi z navzočnostjo Boga. Skrivnost navzočnosti Boga v vsem, ki je zajeta v skrivnosti učlovečenja, je včasih zelo jasno vidna, drugič pa ji je težko verjeti. V težkih časih se ljudje pogosto sprašujejo: »Kje je tu Bog?« Pravo vprašanje pa je: »Kaj nas dela slepe, da ne vidimo večno zveste navzočnosti Boga med nami?« Božjo navzočnost lahko prezremo, vendar se ji ne moremo izogniti.  Bog vsakega od nas (in vsak zakonski par) brezpogojno ljubi, nam vedno znova odpušča in je zvesto z nami v vseh okoliščinah, tudi če takrat ne prepoznamo njegove navzočnosti. Bog nas ne obišče samo po običajnih načinih, kot je obhajanje zakramentov, molitveno branje Svetega pisma…, ampak prebiva v nas po Svetem Duhu (Jn 14,23). Nič ni zunaj Božjega objema.

Pismo Očeta, kjer so zbrane čudovite svetopisemske misli o Božji ljubezni, nas je povabilo še globlje v odnos z Bogom in drug z drugim. Namen Pisma Očeta je bil (in je še), da bi začeli verjeti besedam, ki nam jih govori Bog in bi se tega veselili. Ni namreč vseeno, kako me drugi vidi in kako jaz gledam drugega (kako se vidim v pogledu moža/žene). Če sem sprejet/a, se počutim dobro, če sem nerazumljen/a, pa je komunikacija nemogoča. Če ne čutim na sebi pogleda Očeta, Jezusa Kristusa, ki me ljubi in me je vesel, mu ne morem zaupati. Vprašanje je: ali sem zmožen/a videti sebe kot nekoga, ki ga Bog neizmerno ljubi? Da bi bili pred Bogom Očetom, pred katerim lahko vidimo sebe kot sinovi/hčere in da bi zmogli verjeti tej besedi, ki govori z nami, takimi kot smo, potrebujemo in prosimo za milost Svetega Duha. Vprašanje je tudi, kaj Očetov pogled pomeni za zakon in sozakonca – ali Bog tudi sozakonca gleda s tako dobrohotnostjo? Kaj ta pogled razkriva sozakoncu? Kje se ta pogled sklada, kje pa naj Sveti Duh še malo oblikuje moje oči, da bi mogel na njegov način gledati sebe, sozakonca, druge, dogodke …? Vera namreč pomeni gledati na drugega in na stvari okoli sebe tako, kot gleda Oče. Tudi zakonski odnos je proces, v katerem se lahko vsak izmed naju preoblikuje v bolj ljubečo osebo…

Misli, izkušnje in doživljanja ob teh globokih spodbudah smo imeli zakonci priložnost podeliti v sobotnem večeru in nato še v nedeljo, ob zaključni refleksiji. Vsa doživljanja smo vključevali tudi v sobotno in nedeljsko sveto mašo na daljavo. Spodbujeni pa smo bili, da razmišljamo tudi o naših poslanstvih – kako uporabljamo darove v dobro drugih v naših razširjenih družinah in skupnostih. Duhovnost je namreč živeta vera sredi vsakdanjosti in vključuje vse naše razsežnosti življenja in delovanja. Odvija se sredi življenja, ki je duhovno potovanje, na katerem je z nami Bog in nas preoblikuje v nove ljudi – tudi po takšnih duhovnih vikendih in drugih programih Ignacijevega doma duhovnosti.

S hvaležnostjo za vse milosti, za Ignacijev dom duhovnosti, vse patre jezuite, njihove sodelavce in programe, toplo priporočava udeležbo tako zakoncem kot vsem, ki nas Duh vabi na duhovna popotovanja, ki so morda v teh časih preizkušenj še bolj potrebna in zaželena. Udeležba na daljavo pri tem za Svetega Duha ni nikakršna ovira, saj je tako ali tako ena od Njegovih značilnosti, da »veje, kjer hoče«.

                                                                                                Polona Vesel Mušič in Lojze Mušič

Ljubljana, december 2020