P. MILAN BIZANT
Ignacijanske duhovne vaje oz. ignacijanska duhovna pot je bila in je še vedno velik dar za moje življenje. Vedno znova me ta zavest spodbuja in vabi, da delim z drugimi ta dar Cerkvi podarjen po sv. Ignaciju; kot jezuit še prav posebej. Obenem se učim od drugih, ki želijo spoznati ali pa že imajo za seboj bogato izkušnjo ignacijanskih duhovnih načinov.
Ign. duh. vaje sem prvič izkusil ob koncu svojih študentskih let. Ko rečem ign. duh. vaje, mislim na vse, kar spada v to: način molitve, stik z Božjo besedo, razločevanje duhov, faze ign. duh. poti, duhovno spremljanje, duhovni pogovor, itd.
Kar pomagam voditi oz. vodim ign. duh. vaje je že preko 30 let. Vsa ta leta sem vselej deloval na tem področju, četudi sem imel različna poslanstva – študentski duhovnik, provincial, predstojnik skupnosti, itd. Vmes sem tudi opravil dvoletni podiplomski študij ignacijanske duhovnosti na papeški univerzi Gregoriana v Rimu.
Sedaj, ko sem od jeseni leta 2020 član ekipe Ignacijevega doma duhovnosti, sem v pričakovanju novih Božjih povabil in poslanstev. Vse to v smeri hrepenenja po tem, kar pravi sv. Ignacij: “Kakor kamen ne ve, kaj bo iz njega naredil kipar, ki že v duhu vidi v njem umetnino; tako največ ljudi ne sluti, kaj bi Bog naredil iz njih, če se ne bi upirali Božji milosti.”
P. JANEZ POLJANŠEK
V Družbo Jezusovo sem vstopil leta 1981 in bil posvečen v duhovnika 1987. Po posvečenju sem nekaj let delal v župniji Ljubljana-Dravlje, nato pa v Rimu magistriral iz biblične teologije. V nadaljevanju sem opravljal službo učitelja novincev in provinciala slovenskih jezuitov. Po nekajletni službi vzgojitelja jezuitskih bogoslovcev v Rimu sem postal član ekipe Ignacijevega doma duhovnosti. Tu se posvečam predvsem duhovnim vajam in duhovnemu spremljanju, sodelujem pri celoletnih programih formacije duhovnih spremljevalcev, v posebno veselje pa so mi duhovni vikendi ob literaturi in filmih. Pripravljam tudi program uvajanja v evharistijo, v bodoče pa bi rad ponudil vikend programe ob temah, kot so poezija, mistika, sanje, živali, smrt, nič in podobno.
Osebne refleksije, utrinke in razmišljanja objavljam na svojem blogu z naslovom Harmolupe. Harmolupe je grška beseda za skesanost, dobesedno pa pomeni radostna bolečina ali boleča radost – bolečina ob zavesti lastne grešnosti in radost ob okušanju Božjega usmiljenja in odpuščanja. Zdi se mi, da ta izraz nekako povzema moje želje, hrepenenje in delovanje v Ignacijevem domu duhovnosti.
P. MIO KEKIĆ
V ekipi Ignacijevega doma duhovnosti sem od leta 2015. Vodim nekatere duhovne vikende: Koraki k umirjenosti, Kako slišati in poslušati Boga, Binkoštni vikend, Moliti s srcem (Uvajanje v krščansko meditacijo). Vodim Silvestrovanje nekoliko drugače in Duhovne vaje za notranje ozdravljenje. Občasno osebno spremljam nekatere posameznike v njihovih duhovnih vajah in pomagam pri spremljanju na duhovnih vajah, ki jih vodijo drugi člani naše ekipe. Duhovno spremljam tudi nekatere posameznike, ki so me za to prosili.
Sodelujem kot predavatelj na našem izobraževalnem programu za duhovne spremljevalce Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Vodim tudi Biblično skupino dvakrat mesečno in Skupino za ovdovele enkrat mesečno. Poleg tega tudi prevajam, urejam kratka premišljevanja ob dnevnem evangeliju na pristanduha.si.
Vse to se v zvezi z mano dogaja v prostorih Ignacijevega doma. Sicer pa v svoji pisarni včasih gledam tudi nogometne vrhunce (spomini na čase, ko sem še sam zabijal gole), poslušam izbrano glasbo, najraje klasično zadnje čase (ja, staramo se…), pa tudi kake smešnice, poleg seveda politike in odlomkov iz priljubljenih spaghetti westernov, ipd. Življenje v Ignacijevem domu je čudovito. Ne bi ga zlepa zamenjal niti za Portorož, od koder izhajam. Če ne verjamete, pridite na obisk.
P. IVAN PLATOVNJAK
Ignacijev dom duhovnosti (IDD) je moj drugi dom in sem v njem že od začetka njegovega delovanja. V njem čutim globoko navzočnost Boga prek vseh izkustev, ki jih tu imam s svojimi sobrati, zaposlenimi, prostovoljci in ljudmi, ki pridejo k nam s svojimi svetimi zgodbami.
V IDD vsako leto vodim ignacijanske duhovne vaje in duhovne vaje za zakonce. Skupaj z Sonjo Pungertnik vodim enoletno Šolo odnosov in odpuščanja. Koordiniram in vodim Pripravo na zakon. Duhovno spremljam tudi Zakonsko skupino. Vodim trimesečni Program za žalujoče ter duhovno spremljam Skupino za žalujoče. Skupaj z ekipo pripravljam tedensko Lectio divina nedeljskega evangelija in tedenske kratke meditacije Trenutek za srce. Sodelujem pri izobraževanju duhovnih spremljevalcev in sem na razpolago za duhovno spremljanje in zakrament sprave.
Sicer pa je moj prvi dom na Reki pri Laškem. Od tam me je moja pot vodila na študij v Ljubljano in Maribor, kaplanovanje po štajerskih župnijah in v Rim, kjer sem doktoriral iz področja duhovnosti. Leta 2005 sem vstopil v Družbo Jezusovo. Od leta 2007 sem član jezuitske skupnosti sv. Jožefa v Ljubljani. Delujem kot profesor duhovne teologije na Teološki fakulteti UL in na njej tudi kot skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje.